From Wikipedia, the free encyclopedia
Tok Ojašio (親潮 "starševska plima"), znan tudi kot Oja Sivo, Ohotski ali Kurilski tok, je hladen subpolarni oceanski tok, ki teče proti jugu in kroži v nasprotni smeri urinega kazalca na zahodu Tihega oceana. Voda toka Ojašio izvirajo v Arktičnem oceanu in se zlivajo v Tihi ocean pri Beringovem prelivu. V ocean in Ohotsko morje prinaša hladno vodo. Ob vzhodni obali Japonske trči s tokom Kurošio, kjer se združita v Severnopacifiški tok. Ojašio je bogat s hranili, zato je metaforičen starš (親), ki hrani morske organizme.[1][2]
Tok pomembno vpliva na podnebje ruskega Daljnega vzhoda na Kamčatki in Čukotki. Severna drevesna meja je pomaknjena kar 10 stopinj proti jugu glede na notranjost Sibirije. Vode Ojašia spadajo med s hranili najbolj bogate na svetu, v kombinaciji z visokimi plimami (do 10 metrov) so razmere za rast morskih organizmov optimalne. Zaradi toka je Vladivostok najjužnejše pristanišče, okoli katerega vode pozimi zamrznejo. To pa nima vpliva na ulov rib v Ohotskem morju, saj vode zaradi visoke plime težje zamrznejo.
V obdobjih ledeniške poledenitve je bil Beringov preliv kopenski most, zato Ojašio ni tekel. Nivo ohladitve ob začetku ledeniških dob je bil zato veliko manjši kot na drugih delih sveta s podobno geografsko širino. Regiji Tohoku in otok Hokaido sta edina dela vzhodne Azije, ki bi lahko zaradi zadostnega snega proizvedli ledenik, a do tega v času, ko je bila večina Evrope in Severne Amerike pod ledom, ni prišlo (razen na visokih nadmorskih višinah). Pomanjkanje poledenitve je razlog, da se je na vzhodu Azije obdržalo 96% rodov dreves iz pliocena, v Evropi pa samo 26%.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.