Tarok

Tarók je igra s kartami, ki je nastala v prvi polovici 15. stoletja v Italiji. Od tod se je igra razširila proti Franciji (francoski tarok) in v nemško govoreče dežele. V habsburški monarhiji je bila izredno priljubljena - prinesla je celo vzdevek celotni državi: Tarockanien. V njej so se razvile številne krajevne različice taroka.

Razširjenost

Danes se tarok v takšni ali drugačni obliki igra v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Sloveniji, na Češkem, na Slovaškem, v Romuniji in v Ukrajini. V domovini Italiji ni več tako priljubljen. V Nemčiji se je razvil poseben bavarski tarok, običajni pa se igra manj (v Črnem lesu) pod imenom cego.

V Sloveniji je igra zelo razširjena. Igrajo jo igralci vseh slojev, posebno pa je priljubljena med mladino (dijaki, študentje). Obstaja tudi Tarok zveza Slovenije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Tarok je miselna igra.

Karte za tarok v rokah igralca; prva z leve sta škis in mond

Karte

Tarok se igra s posebnimi kartami. Skupaj jih je 54:

• 22 tarokov, označenih z I do XXI; 22. in najvišji tarok je imenovan škis. XXI se imenuje mond, I (najmanjši) pa pagat (žargonsko tudi špica ali palčka). Pagat, mond in škis sestavljajo trulo.
• 32 barvnih kart v srcu, karu, piku in križu. Vsaka barva ima 8 kart (od najnižje do najvišje): 4 platelce brez figur, fanta, kavala, damo in kralja.

Platelci črnih barv (pik in križ) imajo številčne vrednosti od 7 do 10, od katerih je 10 najvišja in 7 najnižja, pri rdečih barvah (karo in srce) pa so številčne vrednosti od 1 do 4, kjer je 1 najvišja in 4 najnižja.

Potek igre

Tarok lahko igramo na več načinov glede na število igralcev. Možna je igra za dva igralca, vendar je najzanimivejše igrati v skupini treh ali štirih. Glede na to tudi delimo karte. Delilec premeša karte, sledi privzdigovanje (igralec nasproti delilcu, če igrajo štirje, ali igralec tik pred delilcem, če igrajo trije, dvigne nekaj kart z vrha, delilec pa postavi spodnji del kupa na zgornjega), nato se pa deli karte. Prvih šest kart gre v nespremenjenem vrstnem redu v talon, ki zaenkrat ostane skrit. V primeru, da igrajo trije, se nato v dveh krogih razdeli vsakemu igralcu po 8 kart, torej vsak dobi 16 kart. V primeru, da igrajo štirje, pa se v dveh krogih razdeli vsakemu igralcu po 6 kart, torej vsak dobi 12 kart. Vsak igralci drži karte v rokah, tako da vidi vse svoje karte. Igralec ne sme kazati kart ali izdati informacij o tem, kakšne karte ima, razen če to naredi v skladu s pravili.

Sledi licitiranje. Začne igralec za delilcem, ki ima najvišjo prioriteto, igralci za njim pa postopoma nižjo, tako da ima delilec najnižjo prioriteto. Po vrsti vsak (kdor še ni rekel "Naprej") igralec naznani, katero igro bi igral, ali pa reče "Naprej" (in je izključen iz licitiranja). Naznanjena igra mora biti višja ali enaka zadnji naznanjeni igri; enaka sme biti le, če ima igralec, ki je na vrsti, višjo prioriteto od igralca, ki je zadnji naznanil igro. Če v prvem krogu licitiranja vsi rečejo "Naprej", igrajo klopa, drugače pa se licitiranje konča, ko so vsi razen enega rekli "Naprej"; preostali igralec je potem "zmagal" v licitiranju in ima igro, ki jo je naznanil. Možne igra, od najnižje do najvišje, so:

• trojka (10 točk)
• dvojka (20 točk)
• enka (30 točk)
• pikolo (35 točk - igra ni uradna) - igralec napove, da bo pobral samo en vzetek
• solo tri (40 točk)
• solo dve (50 točk)
• solo ena (60 točk) - pri igrah solo igralec igra sam
• berač (70 točk) - igralec napove, da ne bo pobral ničesar
• solo brez talona (80 točk) - igralec bo igral solo in nasprotnikom prepustil ves talon
• odprti berač (90 točk) - igra berača, pri kateri igralec razgrne karte na mizo, da jih vidijo nasprotniki
• valat (500 točk) - igralec napove, da bo pobral vse karte
• barvni valat (125 točk) - igralec napove, da bo pobral vse karte, vendar v tem primeru barvna karta (če jo vrže igralec, ki barvni valat igra) velja več od taroka.

Če igrajo štirje, so prve tri igre s partnerjem, ostale pa "solo". Če pa igrajo trije, so pa vse igre solo; v tem primeru ni iger solo tri, solo dve in solo ena.

Igre trojka, dvojka, enka, solo tri, solo dve in solo ena so edine, pri katerih se odpre talon; razdeli se ga na skupine po 3, 2 ali 1 karto, kot določa ime igre. Če igrajo štirje in igra ni solo, potem, preden se odpre talon, igralec rufa partnerja tako, da naznani barvo; tisti, ki ima kralja v izbrani barvi, je potem njegov partner. Igralec se lahko zarufa in je brez partnerja, če igralec sam drži tega kralja (čemur se tudi reče tihi solo) ali pa je izbrani kralj v talonu. Iz zgoraj omenjenega pravila (da se ne sme izdajati informacij o kartah v roki) sledi, da se partner ne sme razkriti sam od sebe; razkrije ga prej ali slej sam potek igre. Tihi solo (ko se namenoma zarufaš) ima to prednost pred solom, da tvoji nasprotniki (na začetku) ne vejo tega in zato ne sodelujejo, vsak sumi druga dva in ugiba, kateri je partner.

Naslednji korak teh šestih iger je, da igralec, ki ima igro, izbere in vzame eno od skupin kart v talonu, kot je bil razdeljen, in založi enako število kart; to pomeni, da jih da obrnjene navzdol na (takrat še prazen) kup, kjer bo zbiral vzetke (žargonsko štihe). Ne sme se zalagati kraljev ali trule. Druge taroke se sme založiti, vendar jih je treba pokazati. (To pojasni vrstni red iger: tri je lažja kot dve, ker obogatiš svoje karte z več kartami.) Ostanek talona je za vzetke nasprotnikov.

Naslednji korak je skupen tem šestim igram in igri solo brez talona, kjer se talona ne pogleda, ampak se ga takoj celega da na kup, kjer bodo nasprotniki zbirali vzetke.

Igro se lahko kontrira: nasprotnik (seveda ne partner), ki misli, da igralec ne bo zmagal, hoče podvojiti njegovo izgubo in reče kontra. S tem podvoji točke, ki jih igra prinese, ne glede na to, ali so pozitivne (zmaga) ali negativne (če igralec izgubi). Igralec sam, če je dovolj samozavesten, lahko reče re(kontra), kar dodatno podvoji točke, se pravi, da jih pomnoži s 4. Sledi lahko še sub od nasprotnika (točke krat 8) in teoretično še mort od igralca (točke krat 16). Sub-kontra se redko pojavi.

Sledijo napovedi, ki jih lahko naznani igralec, partner ali nasprotnik. Na koncu igre določeni dosežki prinesejo dodatne točke. Če so ti dosežki napovedani, se točkujejo dvojno, vendar se potem neuspeh kaznuje z (dvojnimi) negativnimi točkami. Primer: če imaš med svojimi vzetki vse kralje, dobiš dodatnih 10 točk; če ne, ne dobiš in ne izgubiš dodatnih točk. Če pa napoveš kralje, pa v prvem primeru dobiš dodatnih 20 točk, v drugem pa dodatnih -20. Tudi napovedi se lahko kontrira (teoretično spet do mort).

• pagat ultimo: tvoj pagat bo pobral v zadnjem krogu igre; 25 točk. Če pade v zadnjem krogu in ne pobere (tudi če ga pobere tisti, ki je na isti strani), -25 točk (četudi ni napovedan). Seveda, če je napovedan, uspeh šteje 50, neuspeh (ali pade v zadnjem krogu in ne pobere, ali pa pade prej) pa -50. Napove ga lahko kdorkoli.
• kralj ultimo: rufan kralj bo vržen v zadnjem krogu in ne bo padel v nasprotnikove roke (pobere sam partner, ki je vrgel kralja ali pa igralec, ki ga je rufal); 10 točk. Kot pri pagat ultimo, nenapovedan šteje negativno, če je kralj vržen v zadnjem krogu in ga pobere nasprotnik. Napove ga lahko partner (to je edin legalen način, da se partner izda, preden se igra začne).
• trula: vsa trula bo med vzetki, ki pripadajo isti strani; 10 točk. Če nasprotna stran dobi trulo, igralec dobi -10. Napove jo lahko kdorkoli.
• kralji: vsi kralji bodo med vzetki, ki pripadajo isti strani; 10 točk. Če nasprotna stran dobi kralje, igralec dobi -10. Napove jih lahko kdorkoli.
• valat: ena stran dobi vse vzetke; 250 točk, ki potem štejejo kot igra; normalnega točkovanja igre potem ni. Napove ga lahko kdorkoli.
• barvni valat je lahko samo napovedan (ker se pravila, kdo pobere, spremenijo) in prinese 250 točk. Napove ga lahko kdorkoli.

Igra se nato začne. 12 krogov, če so štirje (ker imajo 12 kart), 16, če so trije. V prvem krogu vodi tisti, ki je takoj za delilcem. V naslednjih krogih vedno vodi tisti, ki je pobral zadnji vzetek. Igralec, ki vodi, vrže (položi na sredino mize) eno od svojih kart, sledijo karte od vseh ostalih dveh ali treh igralcev po vrsti. Kdor ne vodi v krogu, mora vreči karto, ki je iste barve kot karta, ki vodi. Če to ni možno ali pa če vodi tarok, mora past tarok. Če tudi to ni možno, sme pasti katera koli karta. Če v krogu ne pade tarok, pobere najvišja karte iste barve kot vodena karta. Če pade vsaj en tarok, pa pobere najvišji tarok, razen v primeru, ko pade vsa trula, potem pobere pagat. Vzetek ne pripada igralcu, ki ga je pobral, ampak njegovi strani. Ker so na začetku strani neznane, igralci, za katere se ne ve, kateri strani pripadajo, zbirajo vzetke na svojem kupu, dokler se ne izkaže, kateri strani pripadajo; pozneje se kupe kombinira. Ostanek talona (ali cel talon, če je igra solo brez talona) mora ostati na dvu nasprotnikovega kupa. Založene karte morajo ostati na dnu kupa, kamor grejo vzetki strani, ki igra.

Ko so vse karte odmetane, se začne štetje pobranih kart. Vrednosti:

• kralj, mond, pagat in škis - 5 točk
• dama - 4 točke
• kaval - 3 točke
• fant - 2 točki
• platelci in navadni taroki - 1 točka.

Šteje se po tri karte skupaj: sešteje se njihove vrednosti in odšteje 2. Če na koncu ostane ena karta ali dve, se od vrednosti (ali vsote obeh vrednosti) odšteje 1. Ekvivalenten način štetja: vrednosti kart so za 2/3 manjše, npr kralj 4 1/3, kaval 2 1/3...; ko sešteješ vrednosti vseh kart, zaokrožiš na najbližje celo število. Ves komplet kart je vreden 70 točk. Za zmago je potrebno več kot pol (35); vrednosti igre se prišteje razlika od 35; npr. če igraš solo 2 in zbereš 44, se reče se, da si zmagal z 9 razlike in dobiš 59 točk; če zbereš 26 v vzetkih, se reče, da si izgubil z 9 razlike in to prinese -59 točk; 35 v vzetkih pomeni, da si zgubil brez razlike, kar pomeni -50 točk. Prištejejo ali odštejejo se še vrednosti napovedanih in nenapovedanih dosežkov in se pomnožijo z morebitnimi kontrami. V solo igrah točke dobi ali izgubi le igralec, v igrah s partnerjem pa oba.

V nekaterih krogih je za zmago dovolj več kot pol zbranih točk, kar je že 35 točk + karta, medtem ko drugod zahtevajo celo točko nad 35, to je vsaj 35 točk + 2 karti.

V posebnih primerih iger (klop in berač) mora igralec obvezno vreči karto, ki je višja od trenutne, a iste barve (če je nima, vrže tako, ki jo ima, če pa nima nobene te barve, pa vrže taroka, ...).

Glej tudi

• francoski tarok
• seznam iger s kartami

Zunanje povezave

• Pravila slovenskega taroka (slovensko)
• Pravila slovenskega taroka (angleško)
• Muzej tarota in iger Arhivirano 2006-01-28 na Wayback Machine. (angleško)