Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod. Razvil se je iz govorice Slovanov na območju Makedonske regije[1] in drugih tvorcev skozi čas (glej spodaj prispevek Karantancev).
| Stara cerkvena slovanščina | |
|---|---|
| ⰔⰎⰀⰂⰑⰐⰊⰍ словѣ́ньскъ ѩзꙑ́къ slověnĭskŭ językŭ | |
| Materni jezik | nekdaj na slovanskih območjih, pod vplivom Bizanca (katoliški in ortodoksni) |
| Področje | Vzhodna Evropa |
| Obdobje | 9.–11. stoletje; potem se je razvil v več variacij cerkvenoslovanščine. |
indoevropski
| |
| Pisava | glagolica, cirilica |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | cu (s cerkvenoslovanščino) |
| ISO 639-2 | chu |
| ISO 639-3 | chu (s cerkvenoslovanščino) |
| Glottolog | chur1257 Church Slavic |
| Linguasphere | 53-AAA-a |
Ta jezik se v ruščini in srbščini imenuje staroslovanski jezik (rusko старославя́нский язы́к / srbsko старословенски језик), v makedonščini staroslovenski jezik (makedonsko Старословенски јазик), v bolgarščini starobolgarski jezik (bolgarsko старобългарски език), v nemščini Altkirchenslawischesprache in v angleščini Old Church Slavonic. Paziti je treba, da se termin staroslovenščina ne zamenja s slovenskim terminom staroslovenščina, ki naznačuje najzgodnejšo obliko izpričane slovenščine, vključno z najzgodnejšim obdobjem slovenskega knjižnega jezika. Ker sta bila Jernej Kopitar in Fran Miklošič mnenja, da je slovenščina neposredna naslednica stare cerkvene slovanščine, lahko hitro pride do napak v pojmovanju staroslovanščine in staroslovenščine (slovenščina je ohranila le koren sloven-, koren slovan- pa je v 19. stoletju prevzet iz češčine; to je razlog, da starejših tvorjenk s korenom sloven- ne smemo vedno razumeti v današnjem smislu besede slovenski, ampak tudi kot slovanski; tudi izvirno poimenovanje se glasi językъ slověnьskъ'' s pomenom slovanski jezik).[2][3]
Sredi 9. stoletja so Slovani s področja današnje Moravske in Slovaške oblikovali kneževino Velikomoravsko. Njeno ozemlje je postalo križišče vzhodnofrankovskih in bizantinskih interesov. Med vladavino kneza Rastislava v letih 846-870 je državo ogrožala frankovsko-bolgarska vojska. Rastislav se je odločil, da si bo pri reševanju izpod frankovskega vpliva na cerkvenem in državnem nivoju pomagal z Bizancem. Leta 862 je tako poslal bizantinskemu cesarju Mihaelu III. prošnjo za zavezništvo in za škofa, ki bi ustanovil samostojno moravsko cerkev. Bizantinsko zaupanje v Rastislava ni bilo zelo močno, zato so namesto škofa naslednjega leta poslali le zelo izobražena misijonarja, brata Cirila in Metoda. Izbrali so ju zaradi znanja vsaj enega slovanskih jezikov - prihajala sta iz Soluna v bližini Bolgarije, kjer sta se spoznala z jezikom te pokrajine. Ciril je bil znan po učenosti in govorniškem daru, Metod pa je imel velike državniške in organizacijske sposobnosti.
Salzburški strokovnjak Otto Kronsteiner v Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem opozarja na dejstvo, da je Cirilo-Metodova[4] misija v Zolovarju ob Malem Blatnem jezeru (na današnjem Madžarskem), v okviru katere je bila prevedena Biblija[5] v t.i. starocerkveno slovanščino[6], vključevala več "prevajalcev", med katerimi so bili tudi Karantanci[7] in da so le-ti vnesli svoje predhodno prevedena in uporabljena besedila, ki so nastala ob pokristjanjevanje Karantanije[8] sto let prej. In ti prevodi v tako pojmovano karantansko slovenščino[9]so jasno uporabljali landinščino[10] oz. terminologijo, ki je bila v rabi na Salzburškem[11], od koder sta izvirala tako Virgil[12] kot tudi Modest[13], saj je takrat pokrajina še v dobri meri imela ladinsko prebivalstvo[14]. To se zrcali v številnih besedah ladinskega izvora v cerkveni rabi (npr. angel)[15]
Pred odhodom je Ciril sestavil prvo slovansko pisavo, glagolico[16], in začel prevajati osnovne verske knjige v starocerkvenoslovanščino.
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
