Boj za severno mejo

Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).

Maistrovi borci leta 1919.

Boj za severno mejo
Del posledic prve svetovne vojne
Datum 1. november 1918 - 1919 Prizorišče Koroška, Štajerska in Prekmurje
Udeleženci
Država SHS Maistrovi borci Po združitvi 1. decembra: Kraljevina SHS Enote s Spodnje Štajerske Enote iz Ljubljane Po premirju 13. februarja: Vojska Kraljevine Jugoslavije	Republika nemška Avstrija Koroška deželna vlada
Poveljniki in vodje
Rudolf Maister Franjo Malgaj † Alfred Lavrič Rudolf Knez Po aprilskem avstrijskem protinapadu tudi: Vladimir Uzorinac Ljubomir Marić Dobrosav Milenkov Sava Tripkov	Arthur Lemisch Ludwig Hülgerth Hans Steinacher
Udeležene enote
Maistrovi borci srbski prostovoljci	Volkswehr Schutzwehr
Moč
4000 borcev 200 častnikov 150 srbskih prostovoljcev	neznana
Žrtve in izgube
150 padlih	300-700 padlih

V prizadevanju za uresničitev programa Zedinjene Slovenije v okviru Države SHS in pozneje Kraljevine SHS so se Slovenci že ob razpadu začeli bojevati za določitev severne meje po narodnostni meji. V boju za severno mejo na Koroškem so sodelovali slovenski prostovoljci pod poveljnikoma Antonom Lavričem in Franjem Malgajem ter vojaki generala Maistra, pozneje tudi vojaki (večinoma Slovenci) redne jugoslovanske vojske. Maja in junija 1919 so zasedli vso slovensko Koroško, toda pariška mirovna konferenca se je odločila za izvedbo plebiscita na ozemlju severno od Karavank. Koroški plebiscit je bil izveden 10. oktobra 1920 in po njem je v skladu z določili senžermenske mirovne pogodbe plebiscitno ozemlje s koroškimi Slovenci pripadlo Avstriji. Na Štajerskem je general Maister obranil slovenski del Štajerske in dosegel mejo na Kobanskem in Muri; v Avstriji so ostali Slovenci na območju Radgone.

Po njih se imenuje Osnovna šola borcev za severno mejo na Pobrežju.

Glej tudi

• Koroški plebiscit
• Koroški Slovenci

Viri