Ruska lakota 1921–1922

Ruska lakota v letih 1921–1922, znana tudi kot lakota v Povolžju, je bila huda lakota v Ruski sovjetski federativni socialistični republiki, ki se je začela zgodaj spomladi leta 1921 in trajala do leta 1922.

Območje lakote jeseni 1921

Zaradi lakote je umrlo približno 5 milijonov ljudi, prizadela pa je predvsem območja ob Volgi in Uralu,^[1] zaradi česar so se kmetje ponekod zatekli h kanibalizmu.^[2][3] Lakota je bila posledica gospodarskih motenj zaradi ruske revolucije in ruske državljanske vojne, ki so se še poslabšale zaradi železniškega sistema, ki ni mogel učinkovito razdeljevati hrane.

Ena od občasnih suš v Rusiji leta 1921 je razmere poslabšala do nacionalne katastrofe. Lakota je bila tako huda, da je bilo verjetno, da bodo semena raje pojedli, kot da bi jih posejali. V nekem trenutku so morale agencije za pomoč železniškemu osebju dajati hrano, da so lahko premaknile zaloge.^[4]        

Žrtve lakote v Buzuluku, regija Volga, poleg Samare

Sestradani otroci pred hišo leta 1922

Sklici

1. »Famine of 1921-22«. Seventeen Moments in Soviet History (v ameriški angleščini). 17. junij 2015. Pridobljeno 20. julija 2018.
2. Francis Haller (12. avgust 2003), »Famine in Russia: the hidden horrors of 1921 - ICRC (translation)«, Le Temps, published by ICRC, pridobljeno 14. marca 2019
3. Francis Haller (12. avgust 2003), »Secours en temps de paix - la famine en Russie - CICR«, Le Temps (v francoščini), published by ICRC, pridobljeno 14. marca 2019
4. Richard Pipes (2011). Russia Under the Bolshevik Regime. Knopf Doubleday. str. 413–19. ISBN 9780307788610.