Remove ads

Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov (rusko Никола́й Андре́евич Ри́мский-Ко́рсаков), ruski skladatelj in dirigent, * 6. marec/18. marec 1844, Tihvin pri Sankt Peterburgu, † 8. junij/21. junij 1908 Ljubensk pri Lugi, Rusija.

Podatki na hitro Rojstvo, Smrt ...
Nikolaj Rimski-Korsakov
Thumb
Rojstvo6. (18.) marec 1844[1]
Tihvin[2][3][…]
Smrt8. junij 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[4][5] (64 let)
Ljubensk[d][6][3][5]
Državljanstvo Ruski imperij
Poklicskladatelj, dirigent, muzikolog, avtobiograf, glasbeni pedagog, glasbeni teoretik, univerzitetni učitelj, vojaško osebje, libretist
PodpisThumb
Zapri

Korsakov je bil eden izmed skladateljev ruske peterke. Med njegova najbolj slavna dela sodi orkestrska suita Šeherezada in Čmrljev let iz opere Pravljica o carju Saltanu.

Thumb
Nikolaj Rimski-Korsakov, portret Serova (1898)

Življenje

Rimski-Korsakov je izhajal iz stare Ruske plemiške družine. Starši so mu namenili neglasbeno pot. Njegovo zgodnje ukvarjanje z glasbo so imeli za potegavščino in ga vpisali na carsko mornariško akademijo. Že leta 1861 se je pod vplivom Balakirjeva pridružil peterici, službe v mornarici pa se je znebil šele leta 1871 (Prvo simfonijo je napisal na vojni ladji, med triletno mornariško odpravo okoli sveta). Tedaj se je zavedel, da nima prave teoretične podlage, ter začel zagrizeno študirati kompozicijo in orkestracijo. Pomanjkljivosti je več kot nadoknadil: postal je profesor kompozicije na sanktpeterburškem konservatoriju ter učitelj Stravinskega, Prokofjeva in Respighija. Velja za očeta sodobnega orkestrskega zvoka in njegov učbenik orkestracije je še danes v veljavi.

Ustvaril je 15 oper, med katerimi so najbolj znane Zlati petelin, Sneguročka, Božična noč, Sadko in Pravljica o carju Saltanu, pa tudi vrsto izjemno priljubljenih orkestrskih skladb.

Dokončal (pa tudi prikrojil) je največja dela svojih prijateljev Musorgskega (Boris Godunov, Hovanščina) in Borodina (Knez Igor). Svetovno slavo pa si je pridobil z orkestrsko suito Šeherezada, op. 35, po motivih iz orientalske zbirke pravljic Tisoč in ena noč (1888).

Remove ads

Opus

Wikiwand in your browser!

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.

Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.

Remove ads