Tajvan

Tajvan^[4] (uradno Republika Kitajska; tradicionalno kitajsko: 中華民國; poenostavljeno kitajsko: 中华民国; Hanyu Pinyin: Zhōnghuá Mínguó; Tongyong pinjin: JhongHuá MínGuó) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Za druge pomene glej Kitajska (razločitev).

Republika Kitajska 中華民國 Jhonghuá Mínguó
Zastava Državni grb
Himna: Himna republike Kitajske
Glavno mesto	Tajpej [1] 25°02′N, 121°38′E
Največje mesto	Novi Tajpej
Uradni jeziki	noben (de iure) standardna mandarinščina (de facto)
Uradna pisava	kitajska tradicionalna pisava
Demonim(i)	Tájvanec, Tájvanka
Vlada	polpredsedniški sistem
• Predsednik	William Lai
• Podpredsednik	Hsiao Bi-khim
• premier	Cho Jung-tai
Ustanovitev  kitajska revolucija
• začetek revolucije	10. oktober 1911
• ustanovitev republike	1. januar 1912
Površina
• skupaj	36.188 km2 (136.)
• voda (%)	10.34
Prebivalstvo
• ocena 2007	22,911,292[2] (47.a)
• gostota	633.12/km2 (14.a)
BDP (ocena 2022)
• skupaj (nominal.)	$841,209 milijard (21.)
• skupaj (PKM)	$1,605 bilijona (19.)
• na preb. (nominal.)	$36,051 (31.)
• na preb. (PKM)	$68,730 (13.)
HDI (2019)	0.932   · 23.[3]
Valuta	Novi tajvanski dolar (NT$) (TWD)
Časovni pas	UTC +8 (CST)
Format datuma	yyyy-mm-dd or yyyy年m月d日 (CE; CE+2697)
Stran vožnje	desna
Klicna koda	886
Internetna domena	.tw
a Položaj glede na ocene iz leta 2006.

Geografija in uprava

Država je de facto nastala leta 1949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čangkajška umaknili pred komunisti na otok Tajvan. Država Tajvan ni splošno mednarodno priznana. Do sedaj jo je priznalo 15 držav. Mednarodno priznanje ovira predvsem nerazrešen politični status ozemlja.

Tajvan trenutno nadzoruje otoke Tajvan, Penghu in več otokov v Fudžijanu, namreč otoke Quemoy in Matsu. Do leta 1991 je razglašal tudi suverenost nad celinsko Kitajsko, ki pa je od leta 1949 ni več nadzoroval.

Zgodovina

Tajvan je kitajska dinastija Čing prepustila Japonskemu imperiju po prvi kitajsko-japonski vojni leta 1895. Ponovno je prešel pod kitajsko upravo ob koncu druge svetovne vojne.

Štiri leta kasneje se je po porazu proti Komunistični partiji Kitajske v kitajski državljanski vojni vlada Republike Kitajske umaknila na Tajvan in ga razglasila za svoj začasni sedež. Republika Kitajska ni splošno mednarodno priznana in otok si lasti tudi leta 1949 ustanovljena Ljudska republika Kitajska, ki se razglaša za pravnega naslednika Republike Kitajske.^[5]

Politika

Mednarodno stanje

Republiko Kitajsko trenutno priznava 13 držav (2023):

1.  Belize (1989)
2.  Gvatemala (1960)
3.  Haiti (1956)
4.  Marshallovi otoki (1998)
5.  Palav (1999)
6.  Paragvaj (1957)
7.  Sveti Krištof in Nevis (1983)
8.  Sveti Vincencij in Grenadine (1981)
9.  Sveta Lucija (1984–1997, 2007)
10.  Vatikan (1942)
11.  Esvatini (1968)
12.  Tuvalu (1979)

Honduras je leta 2023 prekinil vezi s Tajvanom v korist Kitajske.^[6]

Sklici

1. »Interior minister reaffirms Taipei is ROC's capital«. Št. 5.12.2013. Taipei Times. 2013. Pridobljeno 16. januarja 2016. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč); |first1= missing |last1= (pomoč)^{[mrtva povezava]}
2. »CIA - The World Factbook -- Taiwan«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2010. Pridobljeno 29. novembra 2008.
3. Zaradi političnega položaja Tajvana (Republike Kitajske) OZN ni izračunal HDI za Tajvan. Tajvanska vlada je izračunala, da je HDI Tajvana za leto 2004 0.932; po tem izračunu bi se Tajvan uvrstil na 23. mesto v svetu, tako kot Izrael. 國情統計通報
4. Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku (PDF). Geodetska uprava Republike Slovenije. 2001. str. 12.
5. »The One-China Principle and the Taiwan Issue« (v angleščini). Urad za tajvanske zadeve in informacijski urad državnega sveta Ljudske republike Kitajske. 21. februar 2000. Pridobljeno 11. maja 2011.
6. »Honduras snaps ties with Taiwan in favour of China: Which countries recognise Taiwan currently?«. 28. marec 2023.

Zunanje povezave

• Dokumentarec RTV Slovenija o Tajvanu (v Odprtem kopu)