družina ptičev v redu Passeriformes (pevci) From Wikipedia, the free encyclopedia
Rajčice (znanstveno ime Paradisaeidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po otokih jugozahodne Oceanije in vzhodu Avstralije. Znani so po bujni operjenosti z raznobarvnim in umetelno oblikovanim perjem, s katerim samci dvorijo samicam. Zaradi razkošne podobe in življenjskega prostora v gozdovih eksotičnih tropskih krajev se jih je prijel pridevnik »rajske«.[1] Mednje uvrščamo 44 danes živečih vrst v 16 rodovih.[2]
| Rajčice | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Paradisaea minor | ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
| ||||||||||
 Skupno območje razširjenosti | ||||||||||
V splošnem so rajčice srednje veliki do veliki ptiči s kratkimi, zaobljenimi perutmi in kratkimi do srednje dolgimi nogami. Kljun je pri nekaterih predstavnikih čokat, podoben šojinemu, pri drugih pa tanek in zakrivljen navzdol. Nosnice so poraščene s perjem. Samci izstopajo po operjenosti in izkazujejo nekaj od najvpadljivejših primerov spolnega odbiranja med vsemi ptiči. Za pozornost samic se potegujejo z raznobarvnimi vzorci, ki vključujejo žive odtenke, pa tudi eno od najpopolnejših črnih barv v vsem živalskem kraljestvu[1] – za slednjo imajo peresa s posebno mikrostrukturo, da vpijejo skoraj vso svetlobo, kar poveča kontrast z barvnimi vzorci.[3] So tudi raznovrstnih oblik, od izjemno podaljšanih repnih peres in spiralastih izrastkov do perjanic, ki izraščajo iz glave ali trtičnega predela, ali »ovratnikov« iz širokih peres okoli prsi. Razkazujejo jih v dovršenih ritualih, med katerimi izvajajo stereotipne plese okrog samice ali skačejo in plezajo po vejah kot naviti. Samice so večinoma rjavkastih odtenkov s progastim trebušnim delom.[1][4]
Razmnoževanje je raznoliko, od monogamije do t. i. rastitve (angleško lekking), kjer se več samcev zbere na istem kraju in se razkazuje samicam, ki pridejo blizu ter jih primerjajo in izbirajo med njimi. V tem primeru gre za poliginijo (samec se pari z več samicami v paritvenem obdobju, samica pa samo z enim). Le pri monogamnih vrstah samec sodeluje pri gradnji gnezda in skrbi za potomce.[1]
Raznoliko je tudi prehranjevanje, med rajčicami so izključno sadjejede do izključno žužkojede vrste in različne kombinacije teh dveh načinov.[1]
Večina vrst živi v deževnih gozdovih, nekatere pa v bolj odprtih gozdovih. Razširjene so po otokih jugovzhodne Oceanije okrog Nove Gvineje, kjer dosegajo največjo pestrost, predstavniki dveh rodov pa živijo tudi ob vzhodnih obalah Avstralije. Glavni grožnji sta lov in izguba habitata, predvsem pri vrstah z manjšimi območji razširjenosti. Zaradi spektakularnega izgleda so v preteklosti dosegale kože visoke cene, zato so lovci skoraj iztrebili nekatere vrste.[1][4]
Rajčice spadajo v širše sorodstvo vranov (naddružina Corvoidea), znotraj katere sorodstvena razmerja še niso povsem razjasnjena.[1] Po sodobnih molekularnih študijah je njihov najbližji še živeči sorodnik ptič Ifrita kowaldi, ki tvori samostojno družino Ifritidae.[5][6]
44 danes živečih znanih vrst združujemo v 16 rodov:[2]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
