Papuanska Nova Gvineja

Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke. Leži v jugozahodnem Tihem oceanu, severno od Avstralije in zahodno od Salomonovih otokov.

Neodvisna država Papuanska Nova Gvineja Independen Stet bilong Papua Niugini Independen Stet bilong Papua Niu Gini
Zastava Grb
Geslo: Enotnost v raznolikosti
Himna: Vstanite, sinovi[1] Kraljevska himna: Bog obvaruj kralja
Glavno mesto	Port Moresby 9°30′S, 147°07′E
Uradni jeziki	angleščina, tokpisinščina, hirimotujščina
Demonim(i)	Papuánec, Papuánka
Vlada	Ustavna monarhija
Neodvisnost  od Avstralije
• avtonomija	1. decembra 1973
• neodvisnost	16. septembra 1975
Površina
• skupaj	462.840 km2 (54.)
• voda (%)	2
Prebivalstvo
• ocena julij 2005	5.887.000 (104.)
BDP (ocena 2005)
• skupaj (PKM)	14,363 milijarde USD (126.)
• na preb. (PKM)	2418 USD (131.)
HDI (2004)	0.523  · 139.
Valuta	papuanska kina (PGK)
Časovni pas	UTC +10 (AEST)
• poletni	UTC +10 (ne upoštevajo)
Klicna koda	675
Internetna domena	.pg

Portugalec Jorge de Meneses je v 16. stoletju raziskal otok in ga imenoval Ilhas dos papuas, kar v malajščini pomeni »Otok kodrastih las«. Pozneje ga je Španec Ortiz Retes pokristjanil v Novo Gvinejo, ker ga je spominjala na gvinejsko obalo v Afriki. Leta 1828 je Nizozemska vzhodnoindijska družba zavzela zahodni del otoka. Vzhodni del so si 1884 razdelili Nemci in Britanci. 1906 so Britanci svoj del, Papuo, dali Avstraliji, ta pa je na začetku prve svetovne vojne zasegla še nemški del, Novo Gvinejo. Med drugo svetovno vojno, ko so se zavezniki branili pred japonsko invazijo, so Avstralci povezali obe ozemlji in nadzorovali pokrajino do 1973, ko je dobila samoupravo. Dve leti pozneje je Papuanska Nova Gvineja postala neodvisna znotraj Britanske skupnosti narodov. V 80. letih so se zaradi uporov v Zahodnem Irianu odnosi z Indonezijo poslabšali, leta 1992 pa je Papuanska Nova Gvineja na otok Bougainville poslala vojsko, da bi zadušila vstajo Bougainvillske revolucionarne armade, ki je zahtevala odcepitev otoka.

Sklici

1. »Never more to rise«. The National (6. februar 2006) (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2007. Pridobljeno 23. avgusta 2007.