upravna ozemeljska enota Irana prvega reda From Wikipedia, the free encyclopedia
Iranske pokrajine ali ostani (perz. استان; ostān, množ. استانها; ostānhā) so prva stopnja državne administrativne delitve v Iranu. Pokrajino upravlja namestnik (perz. ostāndār) iz sedeža, ki je najpogosteje največje mesto pokrajine (perz. markaz). Celotno področje Irana je razdeljeno na skupno 31 pokrajin.
Po Enciklopediji Britannici je Iran leta 1908 pod kadžarsko dinastijo sastavljalo 34 upravnih enot razdeljene na 26 pokrajin in osem odvisnih teritorijev:
Iranska upravna razdelitev leta 1908 | |||||
---|---|---|---|---|---|
Pokrajina | Odvisni teritoriji | ||||
1 | Arabistan in Bahtijari | 14 | Kamsa | 1 | Asadabad |
2 | Astarabad in Gorgan | 15 | Har | 2 | Damavand |
3 | Azerbajdžan | 16 | Horasan | 3 | Firuzkuh |
4 | Fars | 17 | Kom | 4 | Džozihikan |
5 | Giro | 18 | Kurdistan | 5 | Kangavir |
6 | Gilan in Tališ | 19 | Luristan in Burudžird | 6 | Natanz |
7 | Hamadan | 20 | Mazandaran | 7 | Tarum Ulija |
8 | Irak, Gulpajgan in Hunsar | 21 | Nihavand, Malajir in Kamira | 8 | Harakan |
9 | Isfahan | 22 | Sava | ||
10 | Kašan | 23 | Samnan in Damgan | ||
11 | Kazvin | 24 | Šahrud in Bostam | ||
12 | Kerman in Beludžistan | 25 | Teheran | ||
13 | Kermanšah | 26 | Zirind in Bagdadi Šahsivinz |
V prvi polovici 20. stoletja pod dinastijo Pahlavi je imela država 12 pokrajin:
Št. | Iranske pokrajine 1940 |
---|---|
1 | Ardalan |
2 | Azerbajdžan |
3 | Beludžistan |
4 | Fars |
5 | Gilan |
6 | Perzijski Irak |
7 | Horasan |
8 | Huzestan |
9 | Kerman |
10 | Laristan |
11 | Luristan |
12 | Mazandaran |
Leta 1950 se je število zmanjšalo na deset pokrajin:
Št. | Iranske pokrajine 1950 |
---|---|
1 | Gilan |
2 | Mazandaran |
3 | Vzhodni Azerbajdžan |
4 | Zahodni Azerbajdžan |
5 | Kermanšah |
6 | Huzestan |
7 | Fars |
8 | Kerman |
9 | Horasan |
10 | Isfahan |
Od leta 1950 se število pokrajin povečuje z delitvijo obstoječih in od leta 2010 dalje ima Iran skupaj 31 pokrajin.
Iranske pokrajine |
---|
Alborz Ardabil Bušeher in Bahtijari Isfahan Fars Gilan Golestan Hamadan Hormuzgan Ilam Kerman Kermanšah Huzestan Bojer-Ahmad Kurdistan Luristan Markazi Mazandaran Kazvin Kom Horasan Semnan Beludžistan Teheran Yazd Zandžan Horasan Horasan Azerbajdžan Azerbajdžan Perzijski zaliv T u r s k a Savdska Arabija |
Pokrajina | Glavno mesto | Površina | Prebivalstvo | Gostota (preb./km²) |
Število okrožij | opombe | Zemljevid |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Alborška pokrajina | Karadž | 5833 km² | 2,289.375 | 392,5 preb./km² | 4 | Do 23. junija 2010 je bila Alborška pokrajina del Teheranske pokrajine. | |
Ardabilska pokrajina | Ardabil | 17.953 | 1,228.000 | 68,4 preb./km² | 9 | Do leta 1993 je bila Ardabilska pokrajina del pokrajine Vzhodni Azerbajdžan. | |
Bušeherska pokrajina | Bušeher | 27.653 km² | 886.267 | 32 preb./km² | 9 | Bušeherska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Fars, ki se je do leta 1977 imenovala Halidž Fars (Perzijski zaliv). | |
Čahar-Mahal in Bahtijari | Šahrekord | 16.332 km² | 842.002 | 51,6 preb./km² | 7 | Čahar-Mahal in Bahtijari sta bila do leta 1973 del Isfahanske pokrajine. | |
Fars | Širaz | 133.100 km² | 4,528.514 | 34 preb./km² | 23 | Prvotno je vsebovala današnjo Bušehersko pokrajino. | |
Gilan | Rašt | 14.042 km² | 2,381.063 | 169,6 preb./km² | 16 | Prvotno je vsebovala današnjo Kurdistansko in Zandžansko pokrajino. | |
Golestan | Gorgan | 20.195 km² | 1,617.087 | 80,1 preb./km² | 11 | Golestan je nastal 31. maja 1997 z odcepitvijo okrožij Aliabad, Gonbad-e Kavus, Gorgan, Kurduj, Minudašt in Turkaman od pokrajine Mazandaran. Do leta 1937 je bil Gorgan znan kot Astarabad. | |
Hamadanska pokrajina | Hamadan | 19.368 km² | 1,674.595 | 86,5 preb./km² | 8 | Hamadanska pokrajina je nastala z odcepitvijo od Kermanšaške pokrajine. | |
Hormuzgan | Bandar Abas | 70.697 km² | 1,062.155 | 15 preb./km² | 11 | Hormuzgan je bil prvotno del Kermanske pokrajine in se je do leta 1977 imenoval Banadir va Džazajiri Bari Oman (Luke in otoki Omanskega zaliva). | |
Huzestan | Ahvaz | 64.057 km² | 4,274.979 | 66,7 preb./km² | 23 | Prvotno je vsebovala današnje pokrajine Luristan , Kuhgiluje in Bojer-Ahmad. | |
Ilamska pokrajina | Ilam | 20.133 km² | 548.787 | 27,3 preb./km² | 8 | Ilamska pokrajina je nastala z odcepitvijo iz Kermanšaške pokrajine. | |
Isfahanska pokrajina | Isfahan | 107.027 km² | 4,559.256 | 42,6 preb./km² | 22 | Leta 1986 je bilo Isfahanski pokrajini pripojeno nekaj okrožij pokrajine Markazi. | |
Vzhodni Azerbajdžan | Tabriz | 45.491 km² | 3,603.456 | 79,2 preb./km² | 19 | Nastala je 1950 leta z delitvijo pokrajine Azerbajdžan | |
Yazdska pokrajina | Yazd | 129.285 km² | 958.323 | 7,4 preb./km² | 10 | Yazd je bil prvotno del Isfahanske pokrajine. Leta 1986 so ji bili dodana okrožja pokrajine Isfahan, leta 2002 tudi veliko horasansko okrožje Tabas. | |
Južni Horasan | Birdžand | 95.385 km² | 600.568 | 6,3 preb./km² | 8 | Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni, Severni in Razavi Horasan, leta 2007 so bila dodana tri okrožja (Bošruja, Firdus in Sarajan) iz pokrajine Severni Horasan. | |
Kazvinska pokrajina | Kazvin | 15.549 km² | 1,143.200 | 73,5 preb./km² | 5 | Pokrajina je nastala 31. decembra 1996 z odcepitvijo okrožij Kazvina in Takistana iz Zandžanske pokrajine. | |
Kermanska pokrajina | Kerman | 180.836 km² | 2,947.345 | 16,3 preb./km² | 20 | Prvotno je vsebovala današnjo pokrajino Hormuzgan. | |
Kermanšaška pokrajina | Kermanšah | 24.998 km² | 1,938.060 | 77,5 preb./km² | 14 | Pokrajina in istoimenski sedež so od 1950 do 1979 leta nosili ime Kermanšahan, do leta 1995 pa Bahtaran. | |
Kuhgiluje in Bojer-Ahmad | Jasudž | 16.249 km² | 634.299 | 39 preb./km² | 5 | Prvotno je bila sastavni del pokrajine Huzestan, do leta 1995 se je imenovala Bojer-Ahmad in Kuhgiluje | |
Komska pokrajina | Kom | 11.526 km² | 1,064.546 | 92,4 preb./km² | 1 | Do leta 1995 je bila sestavni del Teheranske pokrajine. | |
Kurdistanska pokrajina | Sanandadž | 28.203 km² | 1,440.158 | 51,1 preb./km² | 10 | Kurdistanska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Gilan | |
Luristan | Horamabad | 28.294 km² | 1,716.527 | 60,7 preb./km² | 10 | Luristan je bila prvotno del pokrajine Huzestan. | |
Markazi | Arak | 29.130 km² | 1,326.826 | 45,5 preb./km² | 11 | Prvotno je bila sestavni del pokrajine Mazandaran, leta 1986 je bilo nekaj okrožij Markazija dodano Isfahansko Semnanski in Zandžanski pokrajini. | |
Mazandaran | Sari | 23.756 km² | 2,823.606 | 118,9 preb./km² | 16 | Prvotno je vsebovala današnje pokrajine Golestan, Markazi in Semnan. | |
Razavi Horasan | Mašhad | 118.854 km² | 5,593.079 | 47,1 preb./km² | 26 | Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni, Severni in Razavi Horasan. | |
Semnanska pokrajina | Semnan | 97.491 km² | 589.742 | 6 preb./km² | 5 | Semnanska pokrajina je bila prvotno del Mazandarana, leta 1986 ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi. | |
Sistan in Beludžistan | Zahedan | 181.785 km² | 2,290.076 | 12,6 preb./km² | 14 | Do leta 1986 je pokrajina nosila ime Beludžistan in Sistan. | |
Severni Horasan | Bodžnurd | 28.434 km² | 811.572 | 28,5 preb./km² | 7 | Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni, Severni in Razavi Horasan. | |
Teheranska pokrajina | Teheran | 12.981 km² | 12,505.741 | 963,4 preb./km² | 13 | Do leta 1986 je Teheranska pokrajina pripadala pokrajini Markazi. | |
Zandžanska pokrajina | Zandžan | 21.773 km² | 970.946 | 44,6 preb./km² | 7 | Zandžanska pokrajina je bila prvotno del Gilana, leta 1986 ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi. | |
Zahodni Azerbajdžan | Urmija | 37.059 km² | 2,873.459 | 77,5 preb./km² | 17 | V času dinastije Pahlavi je bila Urmija znana kot Rezaja | |
Iran | Teheran | 1,628.750 km² | 70,495.782 | 43,3 preb./km² | 369 |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.