From Wikipedia, the free encyclopedia
Obredi Džova (kitajsko 周禮) z izvirnim naslovon Uradniki Džova (kitajsko 周官, Zhouguan) je kitajsko delo o birokraciji in organizacijski teoriji. Naslov je preimenoval Liu Šin, da bi se razlikoval od poglavja v Knjigi zgodovine Džova z istim imenom. Obredi Džova so skupaj s Knjigo obredov in Knjigo bontona in obredov postali eno od treh starodavnih obrednih besedil (Trije obredi), navedenih med klasiki konfucijanstva.
Obredi Džova | |||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Tradicionalno kitajsko | 周禮 | ||||||||||||||||||||||||||||
Poenostavljeno kitajsko | 周礼 | ||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | Obredi Džova | ||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||
Vietnamsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||
Vietnamska abeceda | Chu Lễ | ||||||||||||||||||||||||||||
Chữ Hán | 周禮 | ||||||||||||||||||||||||||||
Korejsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||
Hangul | 주례 | ||||||||||||||||||||||||||||
Hanja | 周禮 | ||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||
Japonsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||
Kandži | 周礼 | ||||||||||||||||||||||||||||
Kana | しゅらい | ||||||||||||||||||||||||||||
|
V primerjavi z drugimi tovrstnimi obredniki vladar, četudi je modrec, ne ustvarja države, temveč le organizira birokracijo. Knjiga Obredi Džova ni mogla biti sestavljena v času Zahodnega Džova in je verjetno temeljila na družbah iz obdobja vojskujočih se držav. Michael Puett in Mark Edward Lewis primerjata sistem dolžnosti in činov s Šang Jangovim legalizmom.[1][2]
Knjiga se je pojavila sredi 2. stoletja pr. n. št., ko je bila najdena in vključena v zbirko starih besedil v knjižnici princa Liu Deja (劉德, u. 130 pr. n. št.), mlajšega brata cesarja Han Vuja. Prvi urednik knjige je bil Liu Šin (okoli 50 pr. n. št. – 23 n. št.), ki jo je pripisal vojvodi Džovu.
Knjiga obredov je dobila v 12. stoletju posebno priznanje, ko so jo uvrstili med Pet klasikov kot nadomestilo za dolgo izgubljeno šesto delo Klasika glasbe.
V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so na knjigo pogosto gledali kot na ponaredek. Nekaj poznavalcev še naprej vztraja, da je nastala v Zahodnem Džovu, večina pa jo umešča približno v 3. stoletje pr. n. št. Ju Jingši zagovarja mnenje, da je bila napisana v poznem obdobju vojskujočih se držav. Njegova trditev temelji na primerjavi naslovov v besedilu z ohranjenimi bronastimi napisi in poznavanju koledarja, impliciranem v delu.[3][4][5] V tem pogledu se beseda "Džov" v naslovu ne nanaša na Zahodni Džov, temveč na kraljevo državo Džov vojskujočih se držav. Država je bila majhna in pod neposredno kraljevo oblastjo.
Knjiga je razdeljena na šest poglavij:[6][7]
Delo je sestavljeno v glavnem iz shematičnih seznamov birokratov dinastije Džov, ki navajajo, kakšna je funkcija vsakega urada in kdo ga lahko zaseda. Mehanično naštevanje je včasih prekinjeno s filozofsko razlago o tem, kako določena služba prispeva k družbeni harmoniji in uveljavlja univerzalni red.
Delitev poglavij sledi šestim oddelkom vlade dinastije Džov. Birokrati znotraj urada so bili razvrščeni v pet razredov: minister (čing, 卿), svetnik (da fu, 大夫), višji uradnik (šang ši, 上士), srednji uradnik (džong ši, 中士) in nižji uradnik (šja ši, 下士). Minister je bil samo po eden, drugi štirje položaji pa so imeli več nosilcev, zadolženih za specifična področja.
Razen bontona in slovesnosti vsebujejo Obredi Džova eno najzgodnejših omemb treh poslušnosti in štirih vrlin ter nabor načel, namenjenih izključno ženskam, ki so tvorila osrednji del izobraževanja žensk v času Džova.[8]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.