Noč

Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Čas, ko je Sonce nad obzorjem, pa je dan. Noč in dan skupaj tvorita 24 urni koledarski dan. Čas dneva (dnevne svetlobe) se spreminja zaradi več faktorjev: letnega časa, zemljepisne širine in dolžine ali časovnega pasu. Zaradi tega je noč v zimskem čas daljša, v poletnem pa krajša.

Za druge pomene glej Noč (razločitev).

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči

Nočna panorama Ljubljane

Luka Koper ponoči

Trenutek, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, je polnoč. Ta predstavlja tudi začetek koledarskega dneva. Čas od začetka somraka do noči je večer. Časa od jutra (svita) do večera (mraka), ((koledarski) dan), ne smemo zamenjevati z dnevom, enoto za čas.

Etimologija

Slovenščina in slovanski jeziki

Slovanska imena za noč so sorodna. Osnova izhaja iz praslovanščine, (*notь, *noktь) in tej so podobne litvansko naktis, latvijsko nakts, staroprusko naktin.^[1][2] To je podedovano od (pra)indoevropske *nókʷts.

beloruščina ноч нощ[2] bolgarščina нощ bosanščina noć češčina noc črnogorščina noć gornjelužiška srbščina nóc[2] hrvaščina noć kašubščina noc[2] makedonščina ноќ poljščina noc rusinščina

ruščina ночь slovaščina noc spodnjelužiška srbščina noc[2] srbščina ноћ/noć šlezijščina   ukrajinščina ніч     starovzhodnoslovanščina ночь[2] stara cerkvena slovanščina ношть[1] нощь[2] polabščina nüc [2] volapik neit[2]

Noč v mitologiji

Nikta, grška boginja noči, William-Adolphe Bouguereau, Noč (La Nuit), 1883

Not, nordijska boginja noči in njen konj Hrimfaksi, Peter Nicolai Arbo

V grški mitologiji je bila boginja noči Nikta (Niks, starogrško starogrško Νύξ, Νυκτός: Níx, Niktós - noč). V rimski mitologiji ji odgovarja Noks (Nox - noč).^[1] Stari Grki in Rimljani Nikte niso spoštovali in ji niso posvečali svetišč. Upodabljali so jo kot zamišljeno žensko s prekritim obrazom v temni obleki.

V nordijski mitologiji je bila boginja noči Not (Nótt), hči Narfija, personifikacije noči, in Aude. Njen tretji mož Delingr je bil personifikacija polnoči. Njun sin Dagr je predstavljal dan. Noti in njenemu sinu so bogovi dali kočije s konjsko vprego in jih postavili na nebo da vsaka dva poldneva obkrožijo Zemljo. Notino kočijo je vlekel črni konj Hrimfaksi, ki je v rani zori pokrival zemljo z roso, s kapljicami iz svojih zapenjenih ust.

Noči skozi zgodovino

• šentjernejska noč (1572)
• noč dolgih nožev (1934)
• kristalna noč (1938)

Prazniki in običaji

• hudičeva noč (Devil's Night)
• pogubna noč (mischief night)
• Valpurgina noč
• velika noč
• noč čarovnic

Noč v kulturi

Glasba

•  »Poletna noč«
•  »Sveta noč«

Pesništvo

• Kresna noč, Svetlana Makarovič

Pripovedništvo

• Dvanajsta noč (Twelfth Night, Or What You Will), William Shakespeare
• Noč (Un di Velt Hot Geshvign), Elie Wiesel
• Noč je moja, dan je tvoj, slovenska ljudska pripovedka
• Sen kresne noči (A Midsummer Night’s Dream), William Shakespeare
• Tisoč in ena noč, zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk

Slikarstvo

Vincent van Gogh, Zvezdna noč nad Rono, 1889

Rihard Jakopič, Nočni motiv iz Schwabinga, 1899

• Zvezdna noč nad Rono, Vincent van Gogh, 1889
• Zvezdna noč (De sterrennacht), Vincent van Gogh, 1889

Glej tudi

• nočna fotografija
• nočna izmena
• nočni vid
• nočno nebo
• nočno življenje
• nokturno
• polarna noč
• Olbersov paradoks
• svetlobno onesnaženje
• tema

Opombe in sklici

1. Snoj (1997), str. 386.
2. »night« (v angleščini). Wikislovar. Pridobljeno 28. januarja 2009.

Viri

• Snoj, Marko (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 65179648. ISBN 86-11-14772-3.

Zunanje povezave