Remove ads
Nataša Golob, slovenska umetnostna zgodovinarka in pedagoginja, * 25. maj 1947.
| Nataša Golob | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 25. maj 1947 (77 let) |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | umetnostna zgodovinarka, univerzitetna profesorica |
Nataša Golob je večino raziskovalnega dela posvetila srednjeveškim rokopisom, vprašanju njihovih struktur kot identifikacijskemu sporočilu o kraju in času nastanka, vprašanju vsebin in transmisije literarnih motivov, slikarskega okrasa in ikonografije ter prvotnih naročnikov, bralcev in ustvarjalcev.
Po maturi na I gimnaziji v Celju (1966) je študirala umetnostno zgodovino in francoski jezik s književnostjo, h kateremu je dodala še italijanski jezik. Magistrski temi iz ikonografije (Dvanajstero mesecev: povezave in ikonografija likovnih del in literarnih ciklov, mentor Luc Menaše) je sledil doktorat (Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, mentor Nace Šumi).
V letu 1986/87 se je zaposlila na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na katedri za občo umetnostno zgodovino, kjer je bila od 1998 redna profesorica. Predavala je predmete, ki jim je podobo začrtal njen profesor Luc Menaše. To so Umetnost srednjega veka v Zahodni Evropi (štiriletni cikel), Izbrana poglavja (vsebine se spremenijo vsako leto) in Seminar (vsebine se prav tako menjajo).
V študijskem letu 1996/1997 je uvedla nov predmet Uvod v ikonografijo s proseminarjem, v študijskem letu 1997/1998 pa še predmet Kodikologija – rokopisno gradivo na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete.
V podiplomskih programih sodelujem z oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete, z Università degli studi v Vidmu (Udine, Italija), Filozofsko fakulteto na Reki in Novo fakulteto v Lizboni.
Predavala je na številnih znanstvenih srečanjih, z vabljenimi predavanji je gostovala na univerzah in akademijah v tujini (Rim, Erice, Bruselj, Jeruzalem, Boston, Univerza Yale, Amsterdam, Breže, Rein, Dunaj – tudi na Avstrijski akademiji znanosti in na Inštitutu Otta Pächta itd.), na Mednarodnem centru hrvaških vseučilišč v Dubrovniku je 1998 imela cikel predavanj s kodikološkimi vsebinami.
V študijskem letu 1993/1994 je bila prodekanica Filozofske fakultete, od jeseni 1996 do jeseni 2000 pa predstojnica oddelka za umetnostno zgodovino. V jeseni 1998 je vodila organizacijo mednarodnega simpozija o Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja.
Nataša Golob je avtorica dveh samostojnih razstav: Stiški rokopisi iz 12. stoletja (Ljubljana, Narodna galerija 1994) in Srednjeveški rokopisi iz Žičke kartuzije 1160-1560 (Ljubljana, Narodna galerija 2006-2007). Kot soavtorica je sodelovala pri razstavi Biblije na Slovenskem (Ljubljana, Narodna galerija 1996) in razstavi in simpoziju Zapis in podoba: ohranjanje, obnavljanje, oživljanje (Ljubljana, Arhiv republike Slovenije 1996). Sodelovala je tudi pri drugih razstavah v Sloveniji in Avstriji.
Od 1995 do 2005 je bila predsednica Kurikularne komisije za umetnostno zgodovino in je vodila pogajanja za ohranitev predmeta v slovenskih srednjih šolah, vpeljala je Stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje umetnostne zgodovine in vodila nastajanje učnih načrtov za vse učne načrte umetnostne zgodovine v srednjih šolah, od dualnih programov do obče in klasične gimnazije ter maturitetnega programa. Vpeljala je tudi umetnostno zgodovino kot obvezni izbirni predmet za zadnjo triado v osnovnem šolstvu. S tem je povezan tudi nastanek učbenika za srednje šole in treh učbenikov za devetletko.
V prizadevanjih za ozaveščanje širše javnosti o pomenu umetnosti, prepoznavanju umetnostnih spomenikov in varovanju dediščine je avtorica več scenarijev za televizijske oddaje in dokumentarne filme ter vodi projekt »Pogled na…« na Radioteleviziji Slovenija.[1]
Leta 2021 je prejela priznanje Izidorja Cankarja za monografijo Prvo stoletje Oddelka za umetnostno zgodovino.
Leta 2015 je bila na predlog FF imenovana za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani.
Remove ads
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
Remove ads