Metuljčnice

Metuljčnice (znanstveno ime Ascalaphidae) so družina mrežekrilcev, v katero uvrščamo približno 450 danes živečih znanih vrst. Razširjene so po vsem svetu in so znane kot aktivni plenilci, ki v zraku lovijo druge žuželke.^[1] Po izgledu in vedenju nekoliko spominjajo na kačje pastirje, a so najbližje sorodni volkcem, še eni družini mrežekrilcev.^[2]

Metuljčnice
kačjepastirska metuljčnica (Libelloides coccajus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke) Red: Neuroptera (pravi mrežekrilci) Družina: Ascalaphidae Rambur, 1842

Opis

Ličinka

Od drugih mrežekrilcev jih je enostavno ločiti po velikanskih očeh, tipalnicah s kijastimi zadebelitvami na konici in krilih, ki spominjajo na kačjepastirska. So tudi razmeroma velike žuželke. Te značilnosti izdajajo, da so aktivni letalci in lovci.^[1] Posebnost so predstavniki nekaterih poddružin, ki imajo dvodelne oči z ostro razmejitvijo med spodnjo in zgornjo oblo.^[3] Fiziološke raziskave pri navadni metuljčnici so razkrile, da je zgornja obla občutljiva na ultravijolično valovanje, kar v kombinaciji z drugimi prilagoditvami omogoča živali zaznati leteče žuželke nad seboj z dovolj kontrasta, tudi če v vidnem delu spektra prizor motijo oblaki.^[4]

Ličinke po drugi strani lovijo iz zasede v rastlinskem opadu; zelo podobne so ličinkam volkcev, le da so bolj sploščene, imajo ob stranskih robovih prstaste izrastke in ne delajo lijakov v tleh. Namesto tega se zanašajo na varovalno obarvanost in planejo po členonožcu, ki slučajno pride mimo, ga zabodejo z ostrimi čeljustmi, vanj vbrizajo paralitični strup in izsesajo njegove telesne tekočine. Mnoge se za kamuflažo tudi pokrijejo z delci tal.^[1][5]

Ekologija in sistematika

Ululodes quadripunctatus kot mnoge metuljčnice med mirovanjem drži zadek pod ostrim kotom kvišku, s čimer posnema vejico.^[6]

Največjo vrstno pestrost dosegajo v suhih in hribovitih predelih tropskih ter subtropskih regij.^[5] Večina je aktivnih v somraku, najbolj znane (in tudi raziskane) pa so evropske dnevno aktivne vrste.^[7]

V Sloveniji živita navadna metuljčnica, ki jo najdemo v odprtih, dobro osončenih suhih habitatih, predvsem na Krasu, in dolgotipalčna metuljčnica, doslej opažena le na peščici lokacij.^[8][9]

Sistematika na najvišji ravni hierarhije taksonov je problematična; nedavna molekularna filogenetska študija je metuljčnice postavila celo za poddružino volkcev,^[10] naslednja pa spet za samostojno družino.^[1] Tudi delitev znotraj metuljčnic še ni razrešena; tradicionalno jih delimo na tri poddružine: največja, Ascalaphinae, je kozmopolitska, poddružino Albardiinae sestavlja le vrsta Albardia furcata iz Brazilije, predstavniki poddružine Haplogleniinae pa naseljujejo tropske in subtropske predele južne poloble (razen Avstralije).^[7] Po novejših analizah je poddružin pet, poleg naštetih še Ululodinae in Melambrotinae.^[1] Fosilni zapis je skromen in ne pripomore veliko k razreševanju.^[5]

Sklici

1. Jones, Joshua R. (6. oktober 2019). »Total‐evidence phylogeny of the owlflies (Neuroptera, Ascalaphidae) supports a new higher‐level classification«. Zoologica Scripta. 48 (6): 761–782. doi:10.1111/zsc.12382.
2. Stange, Lionel (2008). »Lacewings, Antlions and Mantispids (Neuroptera)«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 2102–2110. ISBN 978-1-4020-6242-1.
3. Fischer, K.; Hölzel, H.; Kral, Karl (29. avgust 2006). »Divided and undivided compound eyes in Ascalaphidae (Insecta, Neuroptera) and their functional and phylogenetic significance«. Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research. 44 (4): 285–289. doi:10.1111/j.1439-0469.2006.00373.x.
4. Belušič, Gregor; Pirih, Primož; Stavenga, Doekele G. (1. januar 2013). »Acute and highly contrast-sensitive superposition eye - the diurnal owlfly Libelloides macaronius«. Journal of Experimental Biology. doi:10.1242/jeb.084194.
5. Grimaldi, David; Engel, Michael S. (2005). Evolution of the Insects. Cambridge: Cambridge University Press. str. 346. COBISS 55898625. ISBN 0521821495.
6. Oswald, John; Contreras-Ramos, Atilano; Penny, Norman (2002). »Neuroptera (Neuropterida)« (PDF). V Llorente Bousquets, J.; Morrone, J.J. (ur.). Biodiversidad, taxonomía y biogeografía de artrópodos de México: hacia una síntesis de su conocimiento. Zv. 3. Universidad Nacional Autónoma de México. str. 573.
7. Foottit, Robert G.; Adler, Peter H., ur. (5. junij 2018). Insect Biodiversity : Science and Society. Zv. 2. Hoboken: John Wiley & Sons. str. 644. ISBN 978-1-118-94557-5.
8. Devetak, Dušan (2003). »Pravi mrežekrilci«. V Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valerija (ur.). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 365–369. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
9. Devetak, Dušan (2007). »A review of the owlflies of Slovenia (Neuroptera: Ascalaphidae)« (PDF). Acta Entomologica Slovenica. 15 (2): 105–112.
10. Machado, R.J.P.; Gillung, J.P.; Winterton, S.L.; Garzon‐Orduña, I.J.; Lemmon, A.R.; Lemmon, E.M.; Oswald, J.D. (2018). »Owlflies are derived antlions: Anchored phylogenomics supports a new phylogeny and classification of Myrmeleontidae (Neuroptera)«. Systematic Entomology. 44 (2): 418–450. doi:10.1111/syen.12334.

Zuanje povezave

• Predstavnosti o temi metuljčnice v Wikimedijini zbirki