Melišče
kup skalnih ostankov ob vznožju strmih pobočij, skalnih sten, ki so posledica skalnih podorov From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
kup skalnih ostankov ob vznožju strmih pobočij, skalnih sten, ki so posledica skalnih podorov From Wikipedia, the free encyclopedia
Melišče je nasipališče oz. krušišče ob vznožju skalne stene ali strmega pobočja. Je z vegetacijo pretežno neporaslo pobočje z nakloni 25° do 40°[1] in je opredeljeno kot poseben habitatni tip. Nastane s kopičenjem kamnitega drobirja, ki zaradi mehaničnega preperevanja kamnin in nestabilnega zemljišča pada s sten. Na melišča vplivajo podnebni elementi, sestava kamnin, vpad skladov in voda; melišča pa vplivajo na vodne razmere v njih samih in v celotnih porečjih.
Kjer je velika stenovitost, so ugodni pogoji za nastanek melišč, kjer pa je majhna, so pogoji slabi ali pa jih sploh ni. Nagnjenost pobočja mora biti takšna, da se na njem zadrži gruščnati material. Naklon melišča je odvisen od naklona podlage, na katero se odlaga gradivo.
Na kamnine delujeta tako fizikalno in kemično preperevanje in se medsebojno dopolnjujeta.
Na karbonatni grušč vpliva kemično raztapljanje (korozija) in odplavljanje karbonatov.
V osnovi ločimo dva tipa melišč[2]:
Melišča pogosto prehajajo v hudourniške vršaje. Mejo pa lahko razmejimo glede na naklon, saj lahko pride gradivo v področje majhnega naklona le s pomočjo hudournikov in blatnih plazov, pa čeprav gre za direktno nadaljevanje melišča. So v nižjih legah, poglavitna razlika glede na melišče pa je v tem, da je gruščnato gradivo sekundarno transportirano. Ustvarja jih pretežno vodni transport. Nastajajo med obdobji hudih nalivov ali po intenzivnem taljenju snega pri čemer se tvorijo značilni nasipi.
Aktivna melišča so praviloma brez izrazite vegetacije, ko pa le-ta prevlada nad gruščem in gradivo veže med seboj, lahko govorimo o fosilnih meliščih. Na višinah od 1800 do 2000 m zasledimo zeliščno vegetacijo. Rastje je slabo zakoreninjeno. V višinah nad 2000 izgine tudi tovrstno rastje, med gruščem pa se pojavljajo mahovi in lišaji, višje pa le še lišaji.
Na meliščih v višini 1500-1800 m, kjer je preperevanje izrazito ter tvorba prsti boljša, se pojavlja intenzivnejše zaraščanje. Za nastanek prsti so pomembne pionirske rastline na spodnji meji melišč.
Melišča so na osnovi Direktive o habitatih uvrščena v območja Natura 2000. Vegetacijske pasove na meliščih lahko razdelimo na pet glavnih pasov:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.