Krožno križišče

Krožišče oziroma krožno križišče je kanalizirano križišče krožne oblike z nepovoznim, delno povoznim ali prevoznim središčnim otokom ter krožnim voziščem v katerega se steka tri ali več krakov cest in po katerem poteka vožnja nasprotno od smeri gibanja urinega kazalca. Leta 1989 so v Ljubljani pri Žalah zgradili prvo slovensko sodobno krožišče.

Gibanje vozil skozi krožišče

Vrste krožnih križišč

Enopasovno krožno križišče s po enim voznim pasom na uvozih/izvozih, katerega krožno vozišče je enopasovno.

Večpasovno krožno križišče z enim ali več voznih pasov na uvozih/izvozih, katerega del krožnega vozišča ali celotno krožno vozišče je oblikovano kot večpasovno vozišče.

Elementi krožnega križišča

Sestavni elementi krožnega križišča so:

• krožno vozišče (eno- ali večpasovno)
• sredinski otok
• povozni del sredinskega otoka
• kraki krožnega križišča so dovozne ceste (ali vozni pasovi)
• lahko pa še: kolesarska steza, pločnik ali pešpot.

In seveda prometna signalizacija in oprema.

Delitev glede na lokacijo in velikost

Štirikrako krožišče v Zagorju ob Savi

• Mini urbano: premer 14–25 m, kapaciteta 10.000 vozil/dan
• Majhno urbano: premer 22–35 m, kapaciteta 15.000 vozil/dan
• Srednje veliko urbano: premer 30–40 m, kapaciteta 20.000 vozil/dan
• Srednje veliko (enoopasovno) izvenurbano: premer 35–45 m, kapaciteta 22.000 vozil/dan
• Srednje veliko (dvoopasovno) izvenurbano: premer 40–70 m
• Veliko izvenurbano: premer > 70 m

Delitev glede na namembnost

• Krožna križišča za umirjanje prometa (uporaba predvsem v naseljenih območjih, pred in za vasmi in podobno)
• Krožna križišča za omejevanje prometa (v naseljih za omejitev oziroma zagotavljanje vnaprej določene kapacitete)
• Krožna križišča za zagotavljanje čim večje kapacitete izven naselij

Delitev glede na število krakov

• S tremi kraki
• S štirimi kraki
• S petimi ali več kraki

Delitev glede na vodenje posameznih smeri

• Nivojsko vodenje: v krožno križišče ali mimo njega
• Večnivojsko vodenje (primer krožišče Tomačevo na H3 v Ljubljani)

Prednosti

Krožišče v Celju

Krožna križišča pogosto zamenjujejo običajna križišča, ker imajo naslednje prednosti:

• Velika prometna varnost:
  • na krožnih križiščih je manj konfliktnih točk za nastanek prometne nesreče.
  • zaradi oblike križišča (središčni otok) je voznikom onemogočeno, da bi z nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, zato so tudi posledice prometnih nesreč v primerjavi s klasičnimi križišči manjše, običajno brez smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb.
• Večja propustnost prometa, kar ima za posledico manj zastojev in s tem zmanjšanje hrupa in drugih emisij.
• Manjši stroški vzdrževanja kot pri semaforiziranih križiščih.
• Služi kot ukrep umirjanja prometa v naseljih.
• Estetski videz krožnih križišč je mnogo lepši posebej v urbanih okoljih.

Pomanjkljivosti

• Z večanje števila voznih pasov se prometna varnost zmanjšuje.
• Pogosto obstajajo težave s prostorom za umestitev (pozidano območje)
• Prometa v krožnem križišču ni mogoče usmerjati s policijo.
• Krožna križišca niso priporočljiva pred inštitucijami za slepe in slabovidne ter slušno motene, pred domovi za ostarele, bolnišnicami in zdravstvenimi domovi in na vseh drugih mestih, kjer nemotorizirani udeleženci v prometu zaradi svojih fizičnih prizadetosti ne morejo varno prečkati ceste brez svetlobnih signalnih naprav.
• So tudi slaba rešitev pri močnem prometnem toku levih zavijalcev.

Viri

• TSC 03.341 : 2012, Krožna križišča, Uradni list RS, št. 8/2012

Zunanje povezave