Krožišče oziroma krožno križišče je kanalizirano križišče krožne oblike z nepovoznim, delno povoznim ali prevoznim središčnim otokom ter krožnim voziščem v katerega se steka tri ali več krakov cest in po katerem poteka vožnja nasprotno od smeri gibanja urinega kazalca. Leta 1989 so v Ljubljani pri Žalah zgradili prvo slovensko sodobno krožišče.
Gibanje vozil skozi krožišče
Enopasovno krožno križišče s po enim voznim pasom na uvozih/izvozih, katerega krožno vozišče je enopasovno.
Večpasovno krožno križišče z enim ali več voznih pasov na uvozih/izvozih, katerega del krožnega vozišča ali celotno krožno vozišče je oblikovano kot večpasovno vozišče.
Sestavni elementi krožnega križišča so:
krožno vozišče (eno- ali večpasovno)
sredinski otok
povozni del sredinskega otoka
kraki krožnega križišča so dovozne ceste (ali vozni pasovi)
lahko pa še: kolesarska steza, pločnik ali pešpot.
Mini urbano: premer 14–25 m, kapaciteta 10.000 vozil/dan
Majhno urbano: premer 22–35 m, kapaciteta 15.000 vozil/dan
Srednje veliko urbano: premer 30–40 m, kapaciteta 20.000 vozil/dan
Srednje veliko (enoopasovno) izvenurbano: premer 35–45 m, kapaciteta 22.000 vozil/dan
Srednje veliko (dvoopasovno) izvenurbano: premer 40–70 m
Veliko izvenurbano: premer > 70 m
Krožna križišča za umirjanje prometa (uporaba predvsem v naseljenih območjih, pred in za vasmi in podobno)
Krožna križišča za omejevanje prometa (v naseljih za omejitev oziroma zagotavljanje vnaprej določene kapacitete)
Krožna križišča za zagotavljanje čim večje kapacitete izven naselij
S tremi kraki
S štirimi kraki
S petimi ali več kraki
Nivojsko vodenje: v krožno križišče ali mimo njega
Večnivojsko vodenje (primer krožišče Tomačevo na H3 v Ljubljani)
Krožišče v Celju
Krožna križišča pogosto zamenjujejo običajna križišča, ker imajo naslednje prednosti:
Velika prometna varnost:
na krožnih križiščih je manj konfliktnih točk za nastanek prometne nesreče.
zaradi oblike križišča (središčni otok) je voznikom onemogočeno, da bi z nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, zato so tudi posledice prometnih nesreč v primerjavi s klasičnimi križišči manjše, običajno brez smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb.
Večja propustnost prometa, kar ima za posledico manj zastojev in s tem zmanjšanje hrupa in drugih emisij.
Manjši stroški vzdrževanja kot pri semaforiziranih križiščih.
Služi kot ukrep umirjanja prometa v naseljih.
Estetski videz krožnih križišč je mnogo lepši posebej v urbanih okoljih.
Z večanje števila voznih pasov se prometna varnost zmanjšuje.
Pogosto obstajajo težave s prostorom za umestitev (pozidano območje)
Prometa v krožnem križišču ni mogoče usmerjati s policijo.
Krožna križišca niso priporočljiva pred inštitucijami za slepe in slabovidne ter slušno motene, pred domovi za ostarele, bolnišnicami in zdravstvenimi domovi in na vseh drugih mestih, kjer nemotorizirani udeleženci v prometu zaradi svojih fizičnih prizadetosti ne morejo varno prečkati ceste brez svetlobnih signalnih naprav.
So tudi slaba rešitev pri močnem prometnem toku levih zavijalcev.
TSC 03.341: 2012, Krožna križišča, Uradni list RS, št. 8/2012
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Krožno križišče
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
