Značilnost križarskih gradov je tako imenovana »križarska arhitektura«, mešanica evropskih, bizantinskih, armenskih in arabskih arhitekturnih slogov. Ti gradovi so skoraj vsi doživeli zelo razgibano zgodovino obleganj, osvajanj in ponovnih osvajanj, pogosto znotraj nekaj let ali desetletij. Nenehna obnova, ki so jo izvajali razni osvajalci je privedla do mešanja slogov. Križarski gradovi se večinoma nahajajo v današnji Siriji, Mali Aziji in Levantu ob sredozemski obali ali v zaledju.
Gradovi v Sveti deželi so vplivali tudi na slog v Evropi. Taki primeri so Edvardovi gradovi v Walesu, kot sta grad Caerleon ali grad Harlech in Château Gaillard v Franciji.
Krak des Chevaliers so zgradili v 12. in 13. stoletju vitezi Malteškega viteškega reda s poznejšimi dodatki Mamelukov. Je na seznamu Unescove svetovne dediščine.[1]
Spodnji seznam predstavljajo gradovi v vzhodnem Mediteranu in na Bližnjem vzhodu in so jih zgradili Križarji.
Morski grad so zgradili križarji kot trdnjavo v Sidonu, Libanon.
