Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Španiji

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.^[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.^[2] Španija je ratificirala konvencijo 4. maja 1982, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam.^[3]

Granada

Burgos

Córdoba

Escorial

Prado

Altamira

Oviedo

Ávila

Segovia

Santiago de Compostela

Cáceres

Sevilja

Salamanca

Samostan Poblet

Mérida

Guadalupe

NP Doñana

Cuenca

Llotja de la Seda

Siega Verde

Toledo

Serra de Tramuntana

Las Médulas

Barcelona

Monte Perdido

San Millán

Alcalá de Henares

Ibiza

Tarraco

Atapuerca

Vall de Boí

Palmeral of Elche

Lugo

Aranjuez

Úbeda

Baeza

Biskajski most

Herkulov stolp

Almadén

Antequera

Skalna umetnost

Medina Azahara

Talajotska kultura

Lokacija območij svetovne dediščine na celini v Španiji in na Balearskih otokih. Zelene pike označujejo najdišča starodavnih bukovih gozdov, oranžne pike pa mesta arhitekture Mudéjar v Aragoniji. Jakobova pot obsega 20 krajev po vsej severni Španiji, ki niso prikazana na zemljevidu.

Narodni park Garajonay

San Cristóbal de La Laguna

Narodni park Teide

Risco Caído

Lokacija območij svetovne dediščine na Kanarskih otokih.

Območja v Španiji so bila prvič vpisana na seznam na 8. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Buenos Airesu v Argentini leta 1984. Na tem zasedanju je bilo dodanih pet območij: Velika mošeja, Córdoba; Alhambra in Generalife, Granada; Stolnica v Burgosu; Samostan in mesto El Escorial, Madrid; in Park Güell, Palau Güell in Casa Milà v Barceloni.^[4] Leta 1985 je bilo dodanih pet lokacij, leta 1986 pa še štiri. Poleg let 1984, 1985 in 1986 (prva tri leta Španije kot članice) je bilo leta 2000 vpisanih največ novih lokacij, in sicer pet tega leta. Od leta 2021 ima Španija na seznam vpisanih 49 lokacij, enako kot Francija, ki je četrta največja lokacija na državo, le za Italijo (58), Kitajsko (56) in Nemčijo (51).^[5] Od teh 49 območij je 43 kulturnih, 4 naravna in 2 mešani (izpolnjujeta tako kulturna kot naravna merila), kot je določeno z izbirnimi merili organizacije.

Tri lokacije so na Balearskih otokih, štiri pa na Kanarskih otokih. Štiri mesta so transnacionalna. Območje svetovne dediščine Pireneji – Mont Perdu si deli s Francijo, medtem ko si prazgodovinska mesta skalne umetnosti v |dolini Côa in Siega Verde deli s Portugalsko. Almadén je vpisan poleg Idrije v Sloveniji. Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope si delijo s 17 drugimi evropskimi državami.

Poleg tega je Španija z Unescom sklenila sporazum, znan kot španski skladi. Sporazum sta 18. aprila 2002 podpisala Francisco Villar, španski veleposlanik in stalni delegat pri Unescu, ter generalni direktor Unesca Kōichirō Matsuura. Sklad letno zagotovi 600.000 € izbranemu programu. Programi vključujejo pomoč drugim državam članicam, zlasti v Latinski Ameriki, pri projektih, kot so postopki nominacij in ocenjevanje poskusnih območij.^[6] Španija je v letih 2008 in 2009 predsedovala Odboru za svetovno dediščino, leta 2009 pa je gostila 33. zasedanje Odbora v Sevilli v Andaluziji.

Mesta svetovne dediščine

Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.^[7]

  * Transnacionalno spletno mest

Ime	Slika	Lokacija	Skupnost	UNESCO data	Obdobje	Opis
Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije		Santillana del Mar	Kantabrija, Asturija, Baskija	1985 !310; 1985, 2008 (razširitev); i, iii	0003 !zgornji paleolitik	Jama Altamira vsebuje primere jamskega slikanja iz obdobja zgornjega paleolitika, ki sega od 35.000 do 11.000 pr. n. št. Prvotni seznam je vseboval sedemnajst okrašenih jam. Jame so dobro ohranjene zaradi svoje globoke izoliranosti od zunanjega podnebja.[8]
Staro mesto Segovia in akvadukt		Segovia	Kastilja in Leon	1985 !311; 1985; i, iii, iv	001 !1. do 16. stoletje	Rimski akvadukt je bil zgrajen v 1. stoletju, srednjeveški Alcázar, palača iz 11. stoletja in stolnica iz 16. stol.[9]
Spomeniki Ovieda in kraljestva Asturije		Oviedo	Asturija	1985 !312; 1985, 1998 (razširjeno); i, ii, iv	009 !9. atoletje	Kneževina Asturija je v 9. stoletju ostala edina krščanska regija v Španiji. Razvila je svoj slog predromanske umetnosti in arhitekture, ki je prikazan v različnih cerkvah in drugih spomenikih. Prvotni vpis je bil naslovljen Cerkve kraljestva Asturije in je bil razširjen na druge spomenike, kot je La Foncalada.[10]
Zgodovinsko središče Córdobe		Kordova	Andaluzija	1984 !313; 1984, 1994 (razširitev); i, ii, iii, iv	007 !7. do 13. stoletje	Prvotni seznam je predstavljala Velika mošeja, Córdoba, katoliška cerkev iz 7. stoletja, spremenjena v mošejo v 8. stoletju; Ferdinand III. jo je v 13. stoletju obnovil v rimskokatoliško stolnico. Na vrhuncu mavrske vladavine v regiji je imela Córdoba več kot 300 mošej in arhitekturo, ki se je primerjala z arhitekturo Konstantinopla, Damaska in Bagdada.[11]
Alhambra, Generalife in Albajzín		Granada	Andaluzija	1984 !314; 1984, 1994 (razširitev); i, iii, iv	014 !14. stoletje	Ta tri mesta so ostanki mavrskega vpliva v južni Španiji. Trdnjavo Alhambra in palačo Generalife so zgradili vladarji Granadskega emirata. Okrožje Albayzín vsebuje primere mavrske ljudske arhitekture in je bilo dodano na seznam leta 1994.[12]
Stolnica v Burgosu		Burgos	Kastilja in Leon	1984 !316; 1984; ii, iv, vi	013 !13. do 16. stoletje	Stolnica v gotskem slogu je bila zgrajena med 13. in 16. stoletjem. Je grobišče španskega narodnega heroja El Cida.[13]
Samostan in mesto El Escorial		San Lorenzo de El Escorial	Madrid	1984 !318; 1984; i, ii, vi	016 !16. stoletje	El Escorial je eno izmed španskih kraljevih krajev zaradi svoje zgodovine rezidence kraljeve družine. Palačo sta zasnovala kralj Filip II. in arhitekt Juan Bautista de Toledo, da bi služila kot spomenik osrednji vlogi Španije v krščanskem svetu.[14]
Dela Antonija Gaudíja		Barcelona	Katalonija	1984 !320; 1984, 2005 (razširitev); i, ii, iv	019 !19. in 20. stoletje	Arhitektura Antonija Gaudija je del modernističnega sloga, vendar so njegovi načrti opisani kot zelo edinstveni. Prvotni seznam je vseboval Park Güell, Palau Güell in Casa Milà; razširitev leta 2005 je dodala Casa Vicens, kripto in pročelje rojstva Sagrada Família, Casa Batlló in kripto v cerkvi Colònia Güell.[15]
Santiago de Compostela (staro mesto)		Santiago de Compostela	Galicija	1985 !347; 1985; i, ii, vi	010 !10. in 11. stoletje	Stolnica je slovesno grobišče apostola sv. Jakoba in je končna postaja Jakobove poti, romanja po severni Španiji. Mesto so uničili muslimani v 10. stoletju in ga v naslednjem stoletju ponovno zgradili.[16]
Staro mestno jedro Ávile s cerkvami Extra-Muros		Avila !Ávila	Kastilja in Leon	1985 !348; 1985, 2007 (prilagojeno); iii, iv	011 !11. stoletje	Obzidje, ki je obdajalo prvotno mesto, je bilo zgrajeno v 11. stoletju. Ima 82 polkrožnih stolpov in 9 vrat ter je eden najpopolnejših primerov mestnega obzidja v Španiji.[17]
Mudéjar arhitektura v Aragoniji		Teruel !Provinci Teruel in Zaragoza	Aragonija	1986 !378; 1986, 2001 (razširitev); iv	012 !12. do 17. stoletje	Prvotni seznam je vseboval štiri cerkve v Teruelu v slogu Mudéjar, ki predstavlja mešanico tradicionalnih islamskih in sodobnih evropskih slogov. Leta 2001 je bil seznam razširjen na dodatnih šest spomenikov.[18]
Zgodovinsko mesto Toledo		Toledo	Kastilja-Manča	1986 !379; 1986; i, ii, iii, iv	008 !8. do 16. stoletje	Toledo so ustanovili Rimljani, služil je kot prestolnica Vizigotskega kraljestva, bil je pomemben v muslimanski Španiji in med rekonkvisto ter je bil na kratko prestolnica Španije. Mesto združuje krščanske, muslimanske in judovske vplive.[19]
Narodni park Garajonay		La Gomera	Kanarski otoki	1986 !380; 1986; vii, ix	999 !N/A	Park je 70 % pokrit z laurisilva ali lovorjevim gozdom, vegetacijo iz paleogenskega obdobja, ki je zaradi podnebnih sprememb izginila iz celinske Evrope, vendar je pokrivala večji del južne celine.[20]
Staro mesto Salamanca		Salamanca	Kastilja in Leon	1988 !381; 1988; i, ii, iv	013 !13. do 16. stoletje	Salamanca je pomembna kot univerzitetno mesto, saj je Univerza Salamanca, ustanovljena leta 1218, najstarejša v Španiji in med najstarejšimi v Evropi. Mesto so najprej osvojili Kartažani v 3. stoletju, kasneje pa so mu vladali Rimljani in Mavri. Središče mesta predstavlja romansko, gotsko, mavrsko, renesančno in baročno arhitekturo.[21][22]
Stolnica, Alcázar in Archivo de Indias v Sevilji		Sevilja	Andaluzija	1987 !383; 1987; i, ii, iii, iv	013 !13. do 16. stoletje	Alcázar je bil zgrajen v času Almohadov, ki so vladali južni Španiji do reconkviste. Stolnica je iz 15. stoletja in hrani grobnice Ferdinanda III. in Krištofa Kolumba. Archivo (Arhiv) hrani dokumente v zvezi s kolonizacijo Amerik.[23]
Staro mesto Cáceres		Cáceres	Extremadura	1986 !384; 1986; iii, iv	003 !3. do 15. stoletje	Staro mestno jedro združuje rimsko, islamsko, severno gotsko in italijanske renesančne arhitekturne vplive, vključno z več kot 30 islamskimi stolpi.[24][25]
Ibiza, biodiverziteta in kultura		Ibiza	Balearski otoki	1999 !417; 1999; ii, iii, iv, ix, x	999 !N/A	Obala Ibize je dom posidonia oceanica, morska pozejdonovka, ki jo najdemo le v Sredozemlju in podpira raznolik obalni in morski ekosistem. Otok vsebuje tudi številne feničanske ruševine (naselje Sa Caleta), utrjeni in obzidani starejši deli mesta pa so iz 16. stoletja.[26]
Samostan Poblet		Vimbodí	Katalonija	1991 !518; 1991; i, iv	012 !12. in 13. stoletje	Samostan so leta 1151 ustanovili cistercijani in je eden največjih v Španiji. To je grobišče in je povezano z Aragonsko krono.[27][28]
Renesančni monumentalni ansambli Úbeda in Baeza		Jaen !Provinca Jaén	Andaluzija	2003 !522; 2003; ii, iv	016 !16. stoletje	Obnovi obeh mest v 16. stoletju sta bili izvedeni v nastajajočem renesančnem slogu in sta med prvimi primeri tega sloga v Španiji.[29]
Arheološki ansambel Mérida		Mérida	Extremadura	1993 !664; 1993; iii, iv	001 !1. do 5. stoletje	Mérido so leta 25 pr. n. št. ustanovili Rimljani kot Emerita Augusta in je bila glavno mesto province Luzitanije. Ostanki iz rimskega obdobja so most, akvadukt, amfiteater, gledališče, cirkus in forum.[30]
Kraljevi samostan Sveta Marija Guadalupska		Guadalupe	Extremadura	1993 !665; 1993; iv, vi	013 !13. do 16. stoletje	Samostan je dom sv. Marije Guadalupske, Marijinega svetišča, ki so ga našli v 13. stoletju, potem ko so ga muslimanski zavojevalci leta 714 pokopali. Devica Guadalupska in samostan sta služila kot pomembna simbola med rekonkvisto, ki je dosegla vrhunec leta 1492, istega leta kot je Kolumb odkril Ameriko. Guadalupska Devica je postala pomemben simbol med evangelizacijo Amerike.[31][32]
Jakobova pot: Camino Francés in poti severne Španije		—	Aragon !Aragonija, Kastilja in Leon, Galicija, Navarra in La Rioja	1993 !669; 1993; ii, iv, vi	999 !N/A	Pot svetega Jakoba, splošno znana kot Camino de Santiago, je romanje od francosko-španske meje do stolnice v Santiagu de Compostela, kjer naj bi bil apostol sveti Jakob pokopan.[33]
Narodni park Doñana		Huelva !Provinci Huelva in Sevilja	Andaluzija	1994 !685; 1994, 2005 (razširitev); vii, ix, x	999 !N/A	Park sestavlja območje delte, kjer reka Guadalquivir doseže Atlantski ocean. Je dom različnim biotopom, kot so laguna, močvirje, sipine in makija. Park je eden največjih čapljarjev v regiji Sredozemskega morja in v zimskem obdobju zadržuje več kot 500.000 vodnih ptic.[34]
Pireneji – Mont Perdu*		Provinca Huesca	Aragonija (skupaj s Francijo)	1997 !773; 1997, 1999 (extended); iii, iv, v, vii, viii	999 !N/A	Območje obsega gorsko verigo Pirenejev ob francosko-španski meji. Španski del vsebuje dva največja kanjona v Evropi, medtem ko so na francoski strani tri velike krnica.[35]
Zgodovinsko obzidano mesto Cuenca		Cuenca, Španija	Kastilja-Manča	1996 !781; 1996; ii, v	012 !12. do 18. stoletje	Mavri so utrjeno mesto zgradili v začetku 8. stoletja, kristjani pa so ga zavzeli v 12. stoletju. Stolnica je prvi primer gotike v Španiji. Mesto je znano tudi po svojih casas colgadas, hišah, ki visijo nad robom pečine.[36][37]
La Llotja de la Seda		Valencija	občina Valencija	1996 !782; 1996; i, iv	015 !15. in 16. stoletje	La Lonja (ali Llotja v valencijskem jeziku) de la Seda pomeni borza svile in skupina gotskih stavb dokazuje bogastvo Valencije kot pomembnega sredozemskega in evropskega trgovskega mesta v tem obdobju.[38][39]
Las Médulas		Ponferrada	Kastilja in Leon	1997 !803; 1997; i, ii, iii, iv	001 !1. do 3. stoletje	Rimljani so ustanovili rudnik zlata in ga izkoriščali dve stoletji. Uporabili so zgodnjo obliko hidravličnega rudarjenja in izrezali akvadukte v skalnih pečinah, da bi zagotovili vodo za delovanje. Rimljani so odšli v zgodnjem 3. stoletju in pustili strme pečine in rudarsko infrastrukturo, ki je danes nedotaknjena.[40][41]
Palau de la Música Catalana in Bolnišnica de Sant Pau, Barcelona		Barcelona	Katalonija	1997 !804; 1997; i, ii, iv	020 !20. stoletje	Obe stavbi sta bili zgrajeni v začetku 20. stoletja in ju je zasnoval Lluís Domènech i Montaner v modernističnem art nouveau gibanju, ki je bilo v tem obdobju zelo priljubljeno v Barceloni. Stavbi sta Montanerjevi najbolj znani deli.[42]
Samostan San Millán de la Cogolla		San Millán de la Cogolla	La Rioja	1997 !805; 1997; ii, iv, vi	006 !6. do 16. stoletje	Prvotni samostan Suso je bil ustanovljen sredi 6. stoletja in je kraj, kjer so bile napisane Glosas Emilianenses. Kodeksi veljajo za prve pisne primere španščine in baskovščine, samostan pa velja za rojstni kraj pisne in govorjene španščine. Novejši samostan Yuso je bil zgrajen v 16. stoletju.[43]
prazgodovinske skalne umetnosti v dolini Coa in Siegi Verde*		—	Kastilja in Leon (skupaj s Portugalsko)	1998 !866; 1998, 2010 (extended); i, iii	0002 !Paleolitik	Prvotni seznam iz leta 1998 je vseboval primere zgornjega paleolitika (paleolitske umetnosti doline Côa) na Portugalskem. Leta 2010 je bil razširjen na 645 gravur v arheološkem območju Siega Verde v Španiji. Najdišči predstavljata najbolj dobro ohranjeno zbirko paleolitske umetnosti na prostem na Iberskem polotoku.[44]
Skalna umetnost Iberskega sredozemskega bazena		—	Andaluzija !Andaluzija, Aragonija, Kastilja-Manča, Katalonija, Murcijska regija in Valencija	1998 !874; 1998; iii	0001 !Prazgodovina	Najdišča vključujejo več kot 750 primerov skalne umetnosti iz poznega prazgodovinskega obdobja, ki prikazujejo različne podobe od geometrijskih oblik do prizorov moških, ki lovijo živali.[45][46]
Arhaeološki kompleks Tárraco		Tarragona	Katalonija	2000 !875; 2000; ii, iii	001 !1. do 4. stoletje	Pomembno rimsko mesto Tárraco na mestu današnje Tarragone je služilo kot glavno mesto provinc Hispania Citerior in kasneje Hispania Tarraconensis. amfiteater je bil zgrajen v 2. stoletju. Večina ostankov je le fragmentov ali ohranjenih pod modernejšimi stavbami.[47][48]
Univerza in zgodovinsko območje Alcalá de Henares		Alcalá de Henares	Madrid	1998 !876; 1998; ii, iv, vi	016 !16. stoletje	Kardinal Cisneros je leta 1499 ustanovil Univerzo Alcalá in je prvi primer načrtovanega univerzitetnega mesta, ki služi kot model drugim evropskim univerzam in španskim misijonarjem v Ameriki. Mesto je rojstni kraj Cervantesa, znan po svojih prispevkih k španskemu jeziku in zahodni literaturi.[49][50]
San Cristóbal de La Laguna		San Cristóbal de La Laguna	Kanarski otoki	1999 !929; 1999; ii, iv	016 !16. do 18. stoletje	Mesto ima izvirno in nenačrtovano Gornje mesto ter »mestno« Spodnje mesto. Bilo je prvo špansko neutrjeno kolonialno mesto in je služilo kot model za razvoj v Ameriki. Številne stavbe za verske namene ter druge javne in zasebne stavbe so iz 16. stoletja.[51][52]
Palmov nasad v Elcheju		Elche	Valencija	2000 !930; 2000; ii, v	999 !N/A	Nasad datljevih palm je bil uradno urejen z namakalnimi sistemi pod Mavri v 10. stoletju. Je redek primer arabske kmetijske prakse v Evropi.[53]
Rimsko obzidje, Lugo		Lugo	Galicija	2000 !987; 2000; iv	003 !3. stoletje	Obzidje, zgrajeno za zaščito rimskega mesta Lucas v 3. stoletju, je ostalo popolnoma nedotaknjeno in je najboljši preostali primer v zahodni Evropi.[54]
Katalonske romanske cerkve Vall de Boí		Vall de Boí	Katalonija	2000 !988; 2000; ii, iv	011 !11. do 14. stoletje	Majhna dolina na robu Pirenejev vsebuje cerkve v romanskem slogu, okrašene z romanskimi freskami, kipi in oltarji. Cerkve so edinstvene po svojih visokih, kvadratnih zvonikih.[55][56]
Arheološko najdišče Atapuerca		Atapuerca	Kastilja in Leon	2000 !989; 2000; iii, v	0001 !Prazgodovina	Jame v gorovju Atapuerca vsebujejo fosilne ostanke najzgodnejših človeških bitij, odkritih v Evropi, izpred skoraj enega milijona let. Sima de los Huesos ali 'Jama kosti' vsebuje največjo zbirko fosilov hominida na svetu.[57][58]
Kulturna krajina Aranjuez		Aranjuez	Madrid	2001 !1044; 2001; ii, iv	015 !15. do 19. stoletje	Pokrajino okoli Kraljeve palače Aranjuez je razvijala španska kraljeva družina v treh stoletjih in vsebuje inovativne hortikulturne in oblikovalske zamisli. Območje je bilo v izključni lasti kraljeve družine do 19. stoletja, ko se je razvilo moderno civilno mesto.[59][60]
Biskajski most		Portugalete	Baskija	2006 !1217; 2006; i, ii	019 !19. stoletje	Most je zasnoval Alberto Palacio za prečkanje reke Nervion brez motenj pomorskega prometa do pristanišča Bilbao. Zgrajen je bil leta 1893 in je prvi trajektni most.[61][62]
Narodni park Teide		Tenerife	Kanarski otoki	2007 !1258; 2007; vii, viii	999 !N/A	V parku je Teide, ognjenik in najvišja gora v Španiji.[63]
Herkulov stolp		A Coruña	Galicija	2009 !1312; 2009; iii	001 !1. stoletje	Rimljani so zgradili ta 55 m visok svetilnik na 57 m visoki skali, da bi označili vhod v pristanišče A Coruña. Je edini v celoti ohranjen in delujoč rimski svetilnik.[64]
Kulturna krajina Serra de Tramuntana		Majorka	Balearski otoki	2011 !1371; 2011; ii, iv, v	999 !N/A	Kulturno krajino Serra de Tramuntana na severozahodni obali Majorke je spremenilo tisočletje kmetijstva, ki je vključevalo naprave za upravljanje z vodo, kot so kmetijske terase, medsebojno povezani vodni objekti - vključno z vodnimi mlini - ter suhe kamnite konstrukcije in kmetije. Ta pokrajina se vrti okoli kmetijskih enot fevdalnega izvora.[65]
Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija*	999 !	Almadén	Kastilja-Manča (skupaj s Slovenijo)	2012 !1313; 2012; ii, iv	016 !16. in 17. stoletje	Almaden je starodavno (od rimskih časov do danes) rudarsko mesto živega srebra s stavbami, povezanimi z njegovo rudarsko zgodovino, vključno z gradom Retamar, verskimi stavbami, rudarsko univerzo in tradicionalnimi bivališči.[66]
Dolmeni v Antequeri	999 !	Antequera	Andaluzija	2016 !1501; 2016; i, iii, iv	05 !Neolitik in bronasta doba	Je se v osrčju Andaluzije v južni Španiji in obsega tri megalitske spomenike: dolmena Menga in Viera ter Tholos v El Romeralu ter dva naravna spomenika: La Peña de los Enamorados in gorske formacije El Torcal, ki sta mejnika znotraj posesti. Ti spomeniki, zgrajeni v neolitiku in bronasti dobi iz velikih kamnitih blokov, tvorijo dvorane s strehami s prekladami ali lažne kupole. Te tri grobnice, pokopane pod prvotnimi zemeljskimi gomilami, so eno najimenitnejših arhitekturnih del evropske prazgodovine in eden najpomembnejših primerov evropskega megalitizma.[67]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope*	999 !		Castilja in Leon, Navarra, Castilja–Manča in Madrid (skupaj z 11 drugimi državami Evrope)	2017 !1133; 2017; ix	N/A	Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov se uporabljajo za preučevanje širjenja bukve (Fagus sylvatica) na severni polobli v različnih okoljih in v gozdu. Dodatek starodavnih bukovih gozdov Nemčije leta 2011 je vključeval pet gozdov v skupni velikosti 4391 ha, ki so dodani k 29.278 ha slovaških in ukrajinskih bukovih gozdov, vpisanih na seznam svetovne dediščine leta 2007. Dediščina je bila leta 2017 dodatno razširjena in vključuje gozdove v 9 dodatnih evropskih državah.[68]
Mesto kalifata Medina Azahara	1560 !	Kordova	Andaluzija	2017 !1560; 2018; iii, iv	N/A	Kalifatsko mesto Medina Azahara je arheološko najdišče mesta, ki so ga sredi 10. stoletja pred našim štetjem zgradili Omajadi kot sedež kordobskega kalifata. Potem ko je nekaj let cvetel, je bil opustošen med državljansko vojno, ki je končala kalifat v letih 1009–1010.[69]
Risco Caído in svete gore kulturne pokrajine Gran Canaria	1560 !	Gran Canaria	Kanarski otoki	1578; 2019 iii, v		[70]
Paseo del Prado in Buen Retiro, pokrajina umetnosti in znanosti	1560 !	Madrid	Madrid	1500; 2020 ii, iv, vi		[71]
Prazgodovinsko mesto [[Talajotska kultura|Talajotske kulture	1560 !	Menorca	Balearski otoki	1528; 2023 iii, iv	Železna doba	[72]

Poskusni seznam

Grad Loarre

Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam. Od leta 2016 je Španija zabeležila 32 lokacij na svoj poskusni seznam. Leta 2018 so lokacije skupaj z letom, ko so bila vključena na poskusni seznam, naslednja:^[73]

1. Romanska kulturna enklava na severu Kastilje in Leóna ter na jugu Kantabrije (Provinca Palencia in Kantabrija) (1998)
2. Obrobne obmejne utrdbe (Aragonija, Kastilja in León, Katalonija, Extremadura in Navara) (1998)
3. Srebrna pot (Kastilja in León ter Extremadura) (1998)
4. Sredozemske vetrnice (Murcijska regija) (1998)
5. Grški arheološki ansambel v Empúries, l'Escala, provinca Girona (2002)
6. Ribeira Sacra (provinca Lugo in provinca Ourense) (1996)
7. Sredozemski vidik Pirenejev (provinca Girona-Francija) (2004)
8. Mesta živinorejske poti (vključuje Cañadas Reales) (Kastilja in León) (2007)
9. Rimske poti. Itinerarji rimskega imperija (Andaluzija, Kastilja-Manča, Katalonija in Valencija) (v skupni rabi z drugimi državami) (2007)
10. Os Ancares – Somiedo (Galicija, Kastilja in León in Asturija) (2007)
11. Grad Loarre (Aragonija) (2007)
12. Ferrol Illustration Historical Heritage (Galicija) (2007)
13. Rudarska zgodovinska dediščina (2007)
14. Plasencia - Monfragüe - Trujillo: Sredozemska pokrajina (Extremadura) (2009)
15. Stolnica Jaén (razširitev renesančnih monumentalnih ansamblov Úbeda in Baeza) (2012)
16. Slana dolina Añana (Baskija) (2012)
17. La Rioja in Rioja Alavesa Vinska trta in vinska kulturna krajina (La Rioja in Baskija) (2013)
18. Priorat - Serra de Montsant - Siurana (Tarragona). Kmetijska pokrajina sredozemske gore (Katalonija) (2014)
19. Portal Santa Maria, Ripoll (Katalonija) (2015)
20. Hrib Seu Vella v Lleidi (2016)
21. Samostan Santa María de La Rábida in Kolumbova spominska mesta v Huelvi (2016)
22. Cerkev San Salvador de Valdediós (Asturija) (2017)
23. Pokrajine oljčnih nasadov Andaluzije (2017)
24. Vino v Iberiji (regija Murcia, Andaluzija in Valencijska skupnost) (2018)
25. Cíes Islands – Atlantski otoki nacionalnega parka Galicija (2018)
26. Hadrijansko mesto Italica (2019)
27. Skupina mozarabskih stavb na Iberskem polotoku (2019)
28. Škofijski sedež v Egari in njegova slikovna dekoracija (5.-8. stoletje) (2019)
29. Les témoignages matériels de la construction de l’État des Pyrénées : la Co-principauté d’Andorre (Španija) (2021)
30. Sigüenza in Atienza Sladka in slana pokrajina (2022)

Sklici

1. »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 7. julija 2019.
2. »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
3. »Spain – Properties inscribed on the World Heritage List«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
4. »Report of the Rapporteur«. UNESCO. 2. november 1984. Pridobljeno 17. septembra 2010.
5. »UNESCO WHS list«. UNESCO. Pridobljeno 6. decembra 2021.
6. »Spanish Funds-in-Trust«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
7. »UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
8. »Cave of Altamira and Paleolithic Cave Art of Northern Spain«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
9. »Old Town Segovia and its Aqueduct«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
10. »Monuments of Oviedo and the Kingdom of the Asturias«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
11. »Historic Centre of Cordoba«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
12. »Alhambra, Generalife, and Albayzin«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
13. »Burgos Cathedral«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
14. »Monastery and Site of the Escorial«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
15. »Works of Antoni Gaudi«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
16. »Santiago de Compostela (Old Town)«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
17. »Old Town of Avila with its Extra-Muros Churches«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
18. »Mudejar Architecture of Aragaon«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
19. »Historic City of Toledo«. UNESCO. 15. september 2010.
20. »Garajonay National Park«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
21. »Old City of Salamanca«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
22. »Importancia Historica« (v španščini). Salamanca Patrimonio. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. julija 2012. Pridobljeno 15. septembra 2010.
23. »Cathedral, Alcazar, and Archivo de Indias in Sevilla«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
24. »Old Town of Cáceres«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
25. »Introducción« (v španščini). Ayuntamiento de Cáceres. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2010. Pridobljeno 15. septembra 2010.
26. »Ibiza, Biodiversity and Culture«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
27. »Poblet Monastery«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
28. »World Heritage List, No. 518 Rev« (PDF). UNESCO. 3. januar 1989. Pridobljeno 15. septembra 2010.
29. »Renaissance Monumental Ensembles of Ubeda and Baeza«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
30. »Archaeological Ensemble of Mérida«. UNESCO. Pridobljeno 16. septembra 2010.
31. »Royal Monastery of Santa María de Guadalupe«. UNESCO. Pridobljeno 16. septembra 2010.
32. »Guadalupe« (PDF). UNESCO. 25. september 1992. Pridobljeno 16. septembra 2010.
33. »Route of Santiago de Compostela«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
34. »Doñana National Park«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
35. »Pyrenees – Mont Perdu«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
36. »Historic Walled Town of Cuenca«. UNESCO. Pridobljeno 16. septembra 2010.
37. Cook, William (2. oktober 2009). »A stroll through La Mancha«. The Guardian. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2014. Pridobljeno 16. septembra 2010.
38. »La Lonja de la Seda de Valencia«. UNESCO. Pridobljeno 16. septembra 2010.
39. »La lonja de Valencia. Limpieza y conversación de fachadas« (v španščini). Colegio Territorial de Arquitectos de Valencia. 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2012. Pridobljeno 16. septembra 2010.
40. »Las Médulas«. UNESCO. Pridobljeno 16. septembra 2010.
41. »The archaeology of a mining landscape«. Fundación Las Médulas. 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2010. Pridobljeno 16. septembra 2010.
42. »Palau de la Música Catalana and Hospital de Sant Pau, Barcelona«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
43. »San Millán Yuso and Suso Monasteries«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
44. »Prehistoric Rock-Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
45. »Rock Art of the Mediterranean Basin on the Iberian Peninsula«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
46. »Arte Rupestre del Arco Mediterráneo Peninsular«. Instituto de Turismo de España. Pridobljeno 17. septembra 2010.
47. »Archaeological Ensemble of Tárraco«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
48. »Patrimoni Històric« (v katalonščini). Ajuntament de Tarragona. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2010. Pridobljeno 17. septembra 2010.
49. »University and Historic Precinct of Alcalá de Henares«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
50. »Alcalá de Henares«. Ciudades Patrimonio de la Humanidad de España. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. septembra 2010. Pridobljeno 17. septembra 2010.
51. »San Cristóbal de La Laguna«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
52. »Historia« (v španščini). Ayuntamiento de La Laguna. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2010. Pridobljeno 17. septembra 2010.
53. »Palmeral of Elche«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
54. »Roman Walls of Lugo«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
55. »Catalan Romanesque Churches of the Vall de Boí«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
56. »El conjunt romànic de la Vall de Boí« (v katalonščini). Patronat de la Vall de Boí. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2013. Pridobljeno 17. septembra 2010.
57. »Archaeological Site of Atapuerca«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
58. »Sima de los Huesos: The Pit of Bones«. American Museum of National History. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2010. Pridobljeno 17. septembra 2010.
59. »Aranjuez Cultural Landscape«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
60. »Aranjuez (Spain)« (PDF). UNESCO. 30. junij 2000. Pridobljeno 17. septembra 2010.
61. »Vizcaya Bridge«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
62. »History of the Bridge«. Puente Vizcaya World Heritage. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2011. Pridobljeno 17. septembra 2010.
63. »Teide National Park«. UNESCO. Pridobljeno 17. septembra 2010.
64. »Tower of Hercules«. UNESCO. Pridobljeno 15. septembra 2010.
65. »Cultural Landscape of the Serra de Tramuntana«. UNESCO. Pridobljeno 23. julija 2012.
66. »Heritage of Mercury. Almadén and Idrija«. UNESCO. Pridobljeno 23. julija 2012.
67. »Antequera Dolmens Site«. UNESCO. Pridobljeno 2. septembra 2016. Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
68. »Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe«. UNESCO. Pridobljeno 7. septembra 2017.
69. »Caliphate City of Medina Azahara«. UNESCO.
70. »Risco Caido and the Sacred Mountains of Gran Canaria Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 9. julija 2019.
71. »Paseo del Prado and Buen Retiro, a landscape of Arts and Sciences«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 25. julija 2021.
72. »Prehistoric Sites of Talayotic Menorca«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Pridobljeno 18. septembra 2023.
73. »Tentative Lists, Spain«. UNESCO. 29. januar 2016. Pridobljeno 25. januarja 2017.

Zunanje povezave

(špansko) Comisión Nacional Española de Cooperación con la UNESCO