Koloman I. Asen, Koloman ali Kaliman I. Asen (bolgarsko Калиман I Асен I, Kaliman I. Asen) je bil car (cesar) Bolgarije, ki je vladal od leta 1241 do 1246, * 1234, † avgust 1246.
Koloman I. Asen I Калиман І Асен | |
---|---|
Car Bolgarije | |
Vladanje | 1241–1246 |
Predhodnik | Ivan Asen II. |
Naslednik | Mihael II. Asen |
Rojstvo | 1234 Veliko Trnovo |
Smrt | avgust 1246 Veliko Trnovo |
Rodbina | Dinastija Asen |
Oče | Ivan Asen II. |
Mati | Ana Marija Ogrska |
Otroštvo
Bil je sin Ivana Asena II. Bolgarskega in Ane Marije Ogrske.[1] Po materini smrti (pred 1237) se je njegov ovdoveli oče poročil z Ireno Komneno Dukaino, hčerko epirskega despota Teodorja Komnena Dukasa.[2][3] V prvi polovici leta 1241 je Kolomanu umrl tudi oče.[1]
Vladanje
Očeta je nasledil leta 1241, star komaj sedem let.[4][5] V naslednjih letih so Bolgarijo napadli Mongoli in ji vsilili plačevanje letnega davka. Umrl je leta 1246, domnevno zastrupljen. O tem, kdo je vladal v imenu mladoletnega carja, ne poroča noben vir.[4][5] Zgodovinar Alexandru Madgearu domneva, da je to bil najverjetneje Aleksander, brat Ivana Asena II.[5] Drugi godovinarji domnevajo, da je bil ustanovljen regentski svet pod vodstvom patriarha Joakima I.[6] Bolgarija, Latinsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo so kmalu po Kolomanovem prihodu na prestol podpisale dveletno premirje. [1]
Kolomanova sodobnika, klerika Rogerij in naddiakon Tomaž, omenjata, da je marca 1242 Bolgarijo napadel Ogedejev sin Kadan.[5]Tomaž omenja tudi to, da sta Kadan in Batu kan "sklenila, da bosta v Bolgariji združila svoje vojaške sile".[7] Več kot šestdeset let kasneje tudi perzijski zgodovinar Rašid al-Din Hamadani poroča, da je "po ostrih borbah" Kasan osvojil dve mesti v Ulakutu[8] ali Bolgariji.[9] Arheološke najdbe kažejo, da bilo med mongolsko invazijo uničenih najmanj dvanajst bolgarskih trdnjav, med njimi tudi Trnovo, Preslav in Isaccea.[10] Mongoli Bolgarije niso okupirali, prisilili pa so jo na plačevanje letnega davka.[11][12] Papež Inocenc IV. je leta 1245 sklical Prvi lyonski koncil, na katerem naj bi ustanovili koalicijo proti Mongolom.[13] Kolomana je pozval, naj Bolgarsko pravoslavno cerkev pripelje v polno občestvo Svetega sedeža in v Lyon pošlje svoje delegate.[14]
Koloman je umrl avgusta ali septembra 1246, star komaj dvanajst let.[13] Njegov sodobnik, bizantinski zgodovinar Jurij Akropolit, je zapisal, da so njegovo smrt spremljale protislovne govorice.[13] Nekateri so trdili, da je umrl zaradi bolezni, drugi pa, da so ga načrtno umorili.[13][15] Leta 1246 je umrl tudi patriarh Visarion. Po Madgearujevem mnenju njuna smrt ni bila naključna. Oba naj bi umorili nasprotniki združitve Bolgarske cerkve s katoliško Cerkvijo.[13]
V listini iz 14. stoletja je podatek, da je Koloman vladal tudi v Moldaviji. Za listino se je izkazalo, da je kasnejši ponaredek.[16] Severna meja Bolgarije ni nikoli segala preko spodnje Donave. [16]
Počastitev
Po carju Kolomanu I. Bolgarskem se imenuje otok Kaliman na Antarktiki.
Predniki
4. Ivan Asen I. | ||||||||||||||||
2. Ivan Asen II. | ||||||||||||||||
5. Elena-Evgenija | ||||||||||||||||
1. Kaliman I of Bulgaria | ||||||||||||||||
24. Géza II. Ogrski | ||||||||||||||||
12. Béla III. Ogrski | ||||||||||||||||
25. Eufrozina Kijevska | ||||||||||||||||
6. Andrej II. Ogrski | ||||||||||||||||
26. Rajnald Châtillonski | ||||||||||||||||
13. Agneza Antioška | ||||||||||||||||
27. Konstanca Antioška | ||||||||||||||||
3. Ana Marija Ogrska | ||||||||||||||||
14. Bertold, vojvoda Meranije | ||||||||||||||||
7. Gertruda Meranijska | ||||||||||||||||
Sklici
Viri
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.