Koča strica Toma
From Wikipedia, the free encyclopedia
From Wikipedia, the free encyclopedia
Koča strica Toma (angleško Uncle Tom's Cabin), s celotnim naslovom Koča strica Toma ali življenje med nizkimi (Uncle Tom's Cabin; or, Life Among the Lowly), je protisuženjski roman, ki ga je napisala ameriška pisateljica Harriet Beecher-Stowe. Delo je nastajalo zelo počasi. V grobem je bilo končano leta 1850.
 | |
| Avtor | Harriet Beecher-Stowe |
|---|---|
| Naslov izvirnika | Uncle Tom's Cabin |
| Prevajalec | Franc Malavašič (1853), Janez Božič (1853), Olga Grahor (1934, 1953) |
| Ilustrator | Hammatt Billings (1. izdaja) |
| Država | Združene države Amerike |
| Jezik | angleščina |
| Žanr | roman |
Datum izida | 12. marca 1852 |
| Predmetne oznake | suženjstvo, zgodovina |
Pisateljica je snov za roman povzela po dogodku, ki se ji je pripetil leta 1839. Tedaj se je namreč v njen dom zatekla pobegla sužnja. Harriet ji je pomagala rešiti se pred preganjalci. Zgodba se je opirala tudi na zapise Josiaha Hensona, sužnja, ki mu je uspelo pobegniti na svobodo.
Zgodba je v nadaljevanjih začela izhajati junija 1851 v abolicionistični reviji New Era in pri bralcih postala zelo priljubljena. Število naročnikov revije se je hitro podvojilo, na jugu Združenih držav pa je naraščalo nezadovoljstvo z vsebino romana. V knjižni obliki jo je leta 1852 v Bostonu izdal založnik John Jewett. Tudi knjiga v 31 poglavjih je bila deležna mešanega odziva. Na severu države je bilo delo sprejeto z odobravanjem in navdušenjem, na jugu pa so pisateljici očitali nepoznavanje razmer in sramotenje države.
Prevodi romana so izšli v številnih jezikih. V slovenščino sta ga že leta 1853 prevedla literat Franc Malavašič (Stric Tomova koča ali življenje zamorcov v robnih državah severne Amerike, Ljubljana) in duhovnik Janez Božič (Stric Tomaž ali življenje zamorcov v Ameriki, Celovec),[1] s čimer se je začel odtlej nepretrgani dialog med ameriškimi avtorji in slovenskimi prevajalci ter bralci.[2] Še enkrat ga je leta 1934 in v skrajšani obliki leta 1953 prevedla Olga Grahor.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
