From Wikipedia, the free encyclopedia
Kitajska palača je cesarski kompleks, kjer so bili dvor, civilna vlada, kraljevi vrt in obrambna trdnjava. Njene strukture so precejšnje in dodelane. Kitajska pismenka gong (宮; pomeni 'palača') predstavlja dve povezani sobi (呂) pod streho (宀). Prvotno je znak veljal za katero koli rezidenco ali dvorec, vendar se je od dinastije Čin (3. stoletje pr. n. št.) uporabljal le za cesarsko rezidenco.
Kitajska palača je sestavljena iz številnih stavb. Pokriva velika območja, obdana z obzidjem in jarki. Vsebuje velike dvorane (殿) za slovesnosti in uradne posle, pa tudi manjše stavbe, templje, stolpe, rezidence, galerije, dvorišča, vrtove in gospodarska poslopja.
Največjo palačo na svetu, kar je kdaj obstajala,[1] palačo Veijang, je zgradila dinastija Zahodni Han po ukazu cesarja Gaozuja. Največjo palačo na svetu, ki trenutno še obstaja,[2][3][4] Prepovedano mesto, je zgradila dinastija Ming med vladavino cesarja Jongleja.
Poleg glavne cesarske palače so imele kitajske dinastije v glavnem mestu tudi več drugih cesarskih palač, kjer so bivali cesarica, prestolonaslednik ali drugi člani cesarske družine. Obstajale so tudi palače izven glavnega mesta, imenovane »palače na prostem« (kitajsko: 離宮), kjer so cesarji bivali med potovanji.
Razvila se je tudi navada gradnje vrtnih posestev na podeželju v okolici glavnega mesta, kamor so se cesarji včasih umaknili, da bi pobegnili od togega bontona cesarske palače ali preprosto pobegnili pred poletno vročino v svoji prestolnici. Ta praksa je dosegla vrhunec z dinastijo Čing, katere cesarji so zgradili čudovite cesarske vrtove (kitajsko: 御園), ki so danes na Kitajskem znani kot Vrtovi popolne svetlosti (kitajsko: 圓明園), bolj znani kot Stara poletna palača. Cesarji dinastije Čing so prebivali in delali v cesarskih vrtovih, 8 km zunaj obzidja Pekinga, Prepovedano mesto v Pekingu pa je bilo uporabljeno samo za uradne obrede.
Ti vrtovi so bili sestavljeni iz treh delov: Vrt popolne svetlosti, Vrt večne pomladi (kitajsko: 長春園) in Elegantni pomladni vrt (kitajsko: 綺春園); pokrivali so ogromno območje 865 hektarjev, skoraj 5-kratno velikost Prepovedanega mesta in 8-kratno velikost Vatikana. Obsegali so na stotine dvoran, paviljonov, templjev, galerij, vrtov, jezer itd. V cesarskih vrtovih je bilo reproduciranih več znamenitih pokrajin južne Kitajske, v dvoranah je bilo shranjenih na stotine neprecenljivih kitajskih umetniških mojstrovin in starin, zaradi česar so cesarski vrtovi eno največjih muzejev na svetu. V cesarskih vrtovih je bilo shranjenih tudi nekaj edinstvenih izvodov literarnih del in zbirk.
Leta 1860, med drugo opijsko vojno, so britanske in francoske ekspedicijske sile oropale Staro poletno palačo. Nato je 18. oktobra 1860, da bi »kaznoval« cesarski dvor, ki ni dovolil zahodnih veleposlaništev v Pekingu, britanski general Lord Elgin – ob protestih Francozov – namenoma ukazal zažgati ta ogromen kompleks, ki je pogorel do tla. Potrebovali so 3500 britanskih vojakov, da so zažgali celotno mesto, gorenje pa je trajalo tri dni. Požiganje vrtov popolne svetlosti je še danes zelo občutljivo vprašanje na Kitajskem.
Po tej kulturni katastrofi se je bil cesarski dvor prisiljen preseliti v staro in strogo Prepovedano mesto, kjer je ostal do leta 1924, ko je zadnjega cesarja izgnala republikanska vojska.
Vdova cesarica Ciši (kitajsko: 慈禧太后) je zgradila Poletno palačo ali Jihejuan (kitajsko: 頤和園 - 'Vrt negovane harmonije') v bližini Stare poletne palače, vendar v veliko manjšem obsegu kot Stara poletna palača.[6]
Nekatere druge palače so:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.