Kamniti most, Škofja Loka

Kamniti ali Kapucinski most, zgodovinsko tudi Franc-Jožefov most, je srednjeveški ločni most iz kamna, ki premošča Selško Soro na severni strani starega mestnega jedra Škofje Loke v smeri proti Stari Loki. Most ob robu razširja par kovinskih konzolnih nosilcev, na katere je vpeta ornamentirana kovana ograja, na polovici razpona pa stoji še kip sv. Janeza Nepomuka na podstavku s škofjeloškim grbom.

Kamniti most
Pogled proti mostu z vzhodne strani
Druga imena	Kapucinski most
Namemba	Blaževa ulica
Prehod	Selška Sora
Lokacija	Škofja Loka, Slovenija
Tip mostu	ločni most
Material	kamen
Odprtje	14. stoletje
Kapucinski most s skulpturo Janeza Nepomuka
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega na zemljevidu Slovenije
Lega	Občina Škofja Loka
Koordinati	46°9′59.48″N 14°18′19.4″E
RKD št.	5881 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP	9. december 1988

Most je bil zgrajen v sredini 14. stoletja in predstavlja enega najstarejših ohranjenih primerkov tovrstne gradnje v Srednji Evropi ter najstarejši ohranjeni most na Slovenskem. Kovinski deli in kip so mu bili dodani ob razširitvi konec 19. stoletja.

Zgodovina

Načrt inženirja Antona Žužka za razširitev mostu (prečni presek), 1887

Območje je bilo v srednjem veku fevdalna posest freisinških škofov, v tem času v mestu še ni bilo nobenega prehoda čez reko. Ljudi so prek nje vozili brodarji. Most je dal zgraditi takratni freisinški škof Leopold, po izročilu je povzročil precej negodovanja med tlačani, saj so ga morali zgraditi oni, po tistem pa plačevati še mostnino. Predstavljal je del mestnega obrambnega sistema pri severnih vratih v obzidju, ob njem je bil obrambni stolp. Škof je ob kasnejšem obisku prečkal most, ko se mu je med nevihto konj splašil in skupaj z jezdecem padel v naraslo reko, kjer je škof utonil. V izvirni podobi ga prikazujejo med drugim Valvasorjeve upodobitve iz 17. stoletja.

Po izgradnji železniške postaje na Trati v drugi polovici 19. stoletja se je promet čez most zelo povečal, saj je bil edini zanesljiv prehod čez reko. Občina je izdala razpis, na katerem je dobil nalogo razširitve posestnik in gradbeni podjetnik Anton Lončarič, načrte pa je izdelal inženir Anton Žužek. Kljub denarnim težavam in zapletom pri pripravljalnih delih je bila razširitev končana leta 1888, po ceni 3300 goldinarjev. Takrat je bil most poimenovan po avstrijskem cesarju Francu Jožefu, kasneje, leta 1892 pa je bil s prostovoljnimi darovi krajanov postavljen še kip. Leta 1901 so lesene hodnike za pešce zabetonirali.

Med prvo in drugo svetovno vojno most ni bil poškodovan, tako da je ohranil staro zasnovo. Leta 1974 so mu dodali železobetonsko vozno ploščo in obnovili pločnike.

Galerija

• 
  Most z zahodne strani
• 
  Kip sv. Janeza Nepomuka na mostu
• 
  Most na razglednici iz leta 1894

Sklici in opombe

1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5881«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri

• »Kamniti ali kapucinski most«. Občina Škofja Loka. Pridobljeno 26. julija 2017.
• Štukl, France (1975). »Kamniti most«. Loški razgledi. Zv. 22, št. 1. str. 67–72. Dokument v dLib.
• Zupanc, Lojze (1964). Kamniti most. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 9–12. COBISS 170569.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Kamniti most v Wikimedijini zbirki