Kamen v Podjuni
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kamen v Podjuni (nemško: Stein im Jauntal) je dvojezična, slovensko-nemška oz. nemško-slovenska[2][3] vas v občini Škocjan v Podjuni, leži na nadmorski višini 472 m in ima 207 prebivalcev (stanje 2001).
| Kamen v Podjuni Stein im Jauntal | |
.JPG) | |
  Kamen v Podjuni | |
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija |
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Velikovec |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 606 km² |
| Nadmorska višina | 472 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 4.480 (1 januar 2020)[1] |
| - Gostota | 7 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Avtomobilske oznake | VK |
Vas je kulturnozgodovinsko posebej zanimiva, ker pridejo v njenih šegah in navadah – zlasti v metanju kržejev v čast svete Liharde Kamenske – do izraza številni elementi slovenske kulturne in pravne zgodovine, ter preko procesov inkulturacije tudi številni tuji elementi (češčenje Liharde povzame grško in rimsko pomladno verovanje boginj Ceres in Demeter). V legendi o sv. Lihardi Kamenski imamo celo elemente karantanskega prava, saj je podarila svojemu sinu 5 slovanskih hub.[4]
Slovensko narečje
Lokalna govorica spada pod rožansko narečje [5], ki je narečje slovenskega jezika in ki spada v koroško narečno skupino[6].
Katoliška župnijska cerkev Šentlovrenc
Cerkev sv. Lovrenca oz. Šentlovrenc v dekanatu Dobrla vas je verjetno bila ustanovljena že v 11. stoletju, verjetno znotraj nekdane utrdbe oz. nekdanjega gradu v Kamnu. Danes je župnjia dvojezična.[7][8] Prvič je bila omenjena leta 1238 in je del srednjeveške grajske utrdbe iz 12. stoletja. Leta 1458 je bila le-ta uničena, vendar so vidni še ostanki nekdanjega obrambnega obzidja.
Posamezni deli male cerkvice, ki je zgrajena na krnu, ki je na južni in vzhodni strani posebej strm, so bili zgrajeni v raznih obdobjih. Kripta, katere kor ima znotraj tri strani, navzven pa je poloblo obliko, pripada romaniki. Križni obok najdemo v ladiji v eni traveji ter v koru oz. v apsidi; rebra pa preidejo v zid. Trije zaključni zidaki so okrogli. Stolp je iz novejše dobe. Kripta se razteza proti ladji je razdeljena s štirimi okroglimi stebri; kižni oboki so zaobljeni, mala polkrogla okna so vgrajena v debelih zidovih (v ladji 9 nog, v koru 6 nog). Romanska zgradba je iz tufa. Na južni strani cerkve se nahaja kostnica, ki je znotraj osmerokotna, zunaj pa okrogla. Okrašena je s polkroglo školko („concha“) iz sklesanega kamna, ima šilaste gotske oboke, dve polkrogli špranji v zidu, vrata s šilastim gotskim obokom ter stožčasto streho nad zidnim vencem.
Katoliška cerkvica Šmarjeta na pokopališču
Katoliška cerkvica na pokopališču je posvečena sv. Margareti Antiohejski, Šmarjeti in je prav tako romanskega izvora s kasnejšimi spremembami. V baročnem glavnem oltarju se nahaja kip sv. Margarete ter dva stranska kipa. Na južnem notranjem zidu so ostanki gotske poslikave s freskami.
Koroški križev pot
Posamezne postaje koroškega križevega pota, ki vodi iz doline k župnijski cerkvi so ustvarili sodobni umetniki.
Znamenja
Posebno zanimiva sta veliko in malo Lihardino znamenje na vasi.
Šege in navade
Metanje štručejev ali kržejev se obhaja vsako prvo nedeljo v februarju pred župnijsko cerkvijo. Šega se navezuje na milostno delo svete Liharde Kamenske. Ohranjena je tudi posebna slovenska ljudska pesem o Lihardi Kamenski.[9] [4]
cerkev na pokopallišču Šmarjeta
cerkev na pokopallišču Šmarjeta, notranjost
cerkev na pokopallišču Šmarjeta, freska na južnem notranjem zidu
„Veliko Lihardino znamenje“ v Kamnu v Podjuni
.JPG)
.JPG)
.jpg)
Kamen v Podjuni dosežemo tako po cesti kot z vlakom. Postaja „Tinje-Kamen se nahaja na železniški progi Celovec - Pliberk. Glavna cesta pa povezuje Škocjan v Podjuni in Galicijo.
- Schnabl, Bojan-Ilija : Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štučeji. V: Nedelja (27.1.2013) str. 4–5.
- Gabrielle Russwurm-Biró; in sod. (2001). Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten (3 izd.). Dunaj : Schroll. COBISS 512358028. ISBN 3-7031-0712-X.
- Matthias Kapeller (2001). Kirchen, Klöster und Kultur - Begegnungsräume in Kärnten. Verlag Carinthia, Klagenfurt. str. 158–159. COBISS 116044800. ISBN 3-85378-539-5.
- Jože Till (2009). 4 K in Stein im Jauntal in der Gemeinde St. Kanzian am Klopeinersee. Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva družba. COBISS 1824724. ISBN 978-3-7086-0400-8.
- M. Jurič: Kulturarbeit im ländlichen Raum am Beispiel der zweisprachigen Gemeinde St. Kanzian in Kärnten, Klagenfurt 1985.
- I. Kavčič (Red.), A. Malle: Auf dem Weg durch die Zeit. Streifzug durch 90 Jahre Kultur in St. Kanzian, Klagenfurt 1996.
- F. Isop: Kirche und Geschichte. Festschrift 1106-2006, St. Kanzian 2006.
- A. Polluk: Die Bewältigungs- und Abwehrmechanismen bei der Erinnerung bezüglich des Holocaust und Nationalsozialismus in St. Veit im Jauntal / Št. Vid v Podjuni. Klagenfurt 2006.
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
