Začetki razvoja helikopterjev segajo v čas 2. svetovne vojne, ko se pojavijo prvi eksperimentalni modeli kot je bil ameriški Sikorsky R-4. Istočasno se pojavljajo prototipi počasnih letal, oboroženih z nevodenimi raketami. Kombinacija obeh je pripeljala do ideje jurišnega helikopterja.

Zgodnja 50-ta leta so prinesla povečano uporabo helikopterjev za transport vojakov in izvidniške dejavnosti. Ti nasledniki ameriškega medvojnega modela Sikorsky R-4 so bili oboroženi z obrambnim orožjem, ki jim je omogočalo omejeno možnost obrambe. Pionirja na tem področju sta bila ameriški Sikorsky H-34 in sovjetski Mil Mi-4. Vietnamska vojna je bliskovito povečala uporabo helikopterjev na čelu z ameriškim Bell UH-1 Iroquois in sovjetskim Mil Mi-8. Ta dva helikopterja sta bila zelo uspešna v vlogi transporta vojakov, toda pomanjkanje hitrosti in slab oklep sta onemogočala uporabo v visoko tveganih napadalnih akcijah. Različne države so takrat razdelile helikopterje glede na vlogo v vojskovanju ter začele z razvojem namenskih helikopterjev, od izvidniških do jurišnih.

Sčasoma je postala glavna naloga jurišnih helikopterjev protitankovsko bojevanje. Sposobnost hitrega premika ter presenečenja sta postavili jurišne helikopterje na prvo mesto tankovskih sovražnikov.

Ta članek o vojaškem zrakoplovu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Razvoj jurišnih helikopterjev