Jidiš

Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami. Govorijo ga judovske skupnosti po svetu. Za razliko od drugih germanskih jezikov, ki uporabljajo latinico, se jidiš zapisuje s hebrejsko pisavo.

Jidiš
ייִדיש yidish
Izgovarjava	ˈjɪdɪʃ
Materni jezik	Argentina, Avstralija, Avstrija, Belorusija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Kanada, Francija, Nemčija, Madžarska, Izrael, Latvija, Litva, Mehika, Moldavija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Rusija, Švedska, Ukrajina, Združeno kraljestvo, ZDA in drugje
Št. maternih govorcev	(nedatirano število 1,5 milijona)[1] 11 milijonov L2 govorcev
Jezikovna družina	indoevropski Germanski Zahodnogermanski Visokonemški jidiš
Pisava	Hebrejska abeceda (Jidiš abeceda)
Uradni status
Uradni jezik	Ukrajinska ljudska republika (1918-1921)  Židovska avtonomna oblast, Rusija[navedi vir]
Priznani manjšinski jezik	Bosna in Hercegovina  Nizozemska  Poljska  Romunija  Švedska  Ukrajina
Regulator	ni uradnega telesa; YIVO de facto
Jezikovne oznake
ISO 639-1	yi
ISO 639-2	yid
ISO 639-3	yid – vključene oznake Posamezne oznake: ydd – Vzhodni jidiš yih – Zahodni jidiš
Glottolog	yidd1255
Linguasphere	52-ACB-g = 52-ACB-ga (Zahod) + 52-ACB-gb (Vzhod); skupaj 11 varietet

Jezik izvira iz aškenaške kulture, ki se je približno od 10. stoletja dalje razvila v Porenju in se nato razširila v srednjo in vzhodno Evropo ter sčasoma na druge celine. V najzgodnejših virih se jezik imenuje מאמע - לשון (lošn, dobesedno »materni jezik«). Velik del svoje zgodovine je bil jidiš prvi jezik Aškenazov. Vzhodni in zahodni jidiš se najizraziteje razlikujeta po tem, da vzhodno narečje vsebuje številne besede slovanskega izvora. Medtem ko ima zahodni jidiš danes malo govorcev, je vzhodni jidiš še vedno razširjen.

Jidiš je matični jezik večine hasidijskih skupnosti po svetu, zlasti pred 2. svetovno vojno pa so ga govorili med judovskimi skupnostmi v Evropi.

Sklici

1. Yiddish, Eastern, on Ethnologue. Retrieved 29 June 2013.