črnogorski glasbenik From Wikipedia, the free encyclopedia
Janko Nilović,[1] črnogorski pianist, aranžer in skladatelj grških korenin, * 20. maj 1941, Carigrad, Turčija.
Janko Nilović | |
---|---|
Osnovni podatki | |
Znan tudi kot | Alan Blackwell, Andy Loore, E. Orti, Tonton Roland Et Ses Pianos À Moustaches |
Rojstvo | 20. maj 1941 (83 let) Carigrad |
Slogi | produkcijska glasba, klasična glasba, jazz, psihedelična glasba, funk, samba, bossa nova, pop, rock |
Poklic | glasbenik, skladatelj, pianist, tolkalist, producent, vokalist |
Glasbila | klavir, kontrabas, kitara, oboa, tolkala |
Leta delovanja | 1955–danes |
Objavil je veliko plošč produkcijske glasbe, sicer pa se ukvarja tudi s klasično glasbo, jazzom, funkom, popom, psihedelično in lahko glasbo.[2] Od leta 1960 deluje in živi v Franciji.[3][4]
Rodil se je 20. maja 1941 v Carigradu, črnogorskemu očetu in grški materi. Kot otrok se je učil klavirja, oboe in tolkal, konec 50. let 20. stoletja pa je ustanovil lastno rock and roll zasedbo. Leta 1960 se je preselil v Pariz, kjer je najprej deloval kot pianist v nočnih klubih, zatem pa se je pridružil triu grških glasbenikov, Les Doussis, s katerimi je igral kontrabas, kitaro in klaviature. Zasedba je snemala plošče za založbo Barclay Records, Nilović pa se je pričel uveljavljati kot aranžer in orkestrator za pop glasbenike in TV oddaje, nadaljeval pa je tudi z nastopanjem v jazz klubih.[5]
Leta 1967 je skupaj s pevcem Davyjem Jonesom ustanovil založbo Ju Ju Records, zanj pa je ustvaril tudi serijo singlov. Njegovi aranžmaji so pritegnili pozornost Andreja Farryja, ustanovitelja založbe Éditions Montparnasse 2000 (MP 2000), ki mu je ponudil službo producenta. Nilović je ponudbo sprejel in začel z izdajanjem serije vinilnih plošč, med katerimi je bila tudi Psyc Impressions. Gre za ploščo, pri kateri je sodeloval Dave Sucky (pravo ime Louis Delacour).[5]
V istem času, ko je produciral številne plošče produkcijske glasbe založbe MP 2000 pod skupnim naslovom Impressions, pogosto uporabljane v televizijskih dokumentarnih filmih, je deloval kot organist v pariški produkciji muzikala Lasje, člani zasedbe pa so sodelovali tudi na nekaterih njegovih posnetkih. Nilović je izdajal plošče tudi pri drugih založbah pod psevdonimoma Andy Loore in Johnny Montevideo. Sredi 70. let 20. stoletja je pričel delovati v Belgiji, kjer je produciral album Funky Tramway, ki spada med njegove najuspešnejše posnetke.[5] Aranžiral je tudi skladbe Michela Jonasza in Gérarda Lenormana.[1]
Konec 70. let 20. stoletja je končal sodelovanje z založbo MP 2000 in ustanovil lastno založniško podjetje ter se osredotočil na skladanje glasbe. Njegov vpliv je rasel, njegovo glasbo pa so pričeli kot sample uporabljati različni izvajalci hip hopa in drugih žanrov.[6] Producent Dr. Dre je tako pri svoji skladbi "Loose Cannons" z albuma Compton uporabil precejšen del Nilovićeve skladbe "Underground Session".[7] Producent No I.D. je Nilovićevo "In the Space" uporabil pri Jay-Z-jevi skladbi "D.O.A. (Death of Auto-Tune)", ki je izšla na albumu The Blueprint 3. Leto predtem je Danny! uporabil skladbo "Tapatapa" za skladbo "The Groove". Leta 2010 je Nilović osvojil Grammyja za rap pesem "D.O.A.(Death of Auto-Tune)", ki si ga je delil še s Shawnom Carterjem, Ernestom Wilsonom, Garyjem DeCarlom, Daleom Frashuerjem, Paulom Lenko in Daveom Suckyjem.[8]
Nilović še vedno deluje v Parizu (leta 2019).[5]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.