Hrvaščina

Hrvaščina
Hrvaščina
hrvatski
Izgovarjava	xř̩ʋaːtskiː
Materni jezik	Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Srbija, Avstrija, Črna gora in drugje
Št. maternih; govorcev	5,5 milijonov (2001–2004)
Jezikovna družina	indoevropski baltsko-slovanski slovanski južnoslovanski zahodni južnoslovanski srbohrvaščina štokavščina neo-štokavščina hrvaščina; ; ; ; ; ; ; ;
Pisava	latinica (gajica); Jugoslovanska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Hrvaška; Bosna in Hercegovina; Srbija (Vojvodina); Evropska unija
Priznani manjšinski; jezik	Črna gora; Avstrija (na Gradiščanskem); Madžarska (in županiji Baranja); Italija (v Molizeju); Romunija (v Carașova, Lupac)
Regulator	Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje (Svet za normo hrvaškega standardnega jezika)
Jezikovne oznake
ISO 639-1	hr
ISO 639-2	hrv
ISO 639-3	hrv
Glottolog	croa1245
Linguasphere	del53-AAA-g
	Hrvaška narečja na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini
	Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov. Sestavljajo ga tri narečja: štokavsko, kajkavsko in čakavsko. Standardna hrvaščina temelji na novoštokavskem ijekavskem narečju zahodne vrste, z vplivi ostalih dveh narečij, posebno v besedišču. Uvedena je bila sredi 19. stoletja; pred tem je standardna hrvaščina temeljila na kajkavskem narečju. Nekateri jezikoslovci trdijo da hrvaški ni ločen jezik, ampak standardna varijanta^[4]^[5] enega policentričnega^[6]^[7] standardnega srbohrvaškega jezika.^[8]^[9]

Podatki na hitro Izgovarjava, Materni jezik ...

Zapri

[1]
Hrvaščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
[2]
»Linguistic Lineage for Croatian«. Ethnologue.com. Pridobljeno 26. januarja 2010.
[3]
»Serbo-Croatian«. Ethnologue.com. Pridobljeno 24. aprila 2010.
The official language of Croatia is Croatian (Serbo-Croatian). [...] The same language is referred to by different names, Serbian (srpski), Serbo-Croat (in Croatia: hrvatsko-srpski), Bosnian (bosanski), based on political and ethnic grounds. [...] the language that used to be officially called Serbo-Croat has gotten several new ethnically and politically based names. Thus, the names Serbian, Croatian, and Bosnian are politically determined and refer to the same language with possible slight variations. ("Croatia: Language Situation", in Encyclopedia of Language and Linguistics, 2 ed., 2006.)
[4]
Kordić, Snježana (2003). »Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski« (PDF). Slavistična revija. Zv. 51, št. 3. Ljubljana. str. 362. ISSN 0350-6894. SSRN 3433071. (COBISS).
[5]
Gröschel, Bernhard (2009). Das Serbokroatische zwischen Linguistik und Politik: mit einer Bibliographie zum postjugoslavischen Sprachenstreit. Studies in Slavic Linguistics, Bd. 34 (v nemščini). München: Lincom Europa. str. 148, 344, 349. ISBN 978-3-929075-79-3. OCLC 428012015. (COBISS).
[6]
Kordić, Snježana (2009). »Policentrični standardni jezik«. V Badurina, Lada; Pranjković, Ivo; Silić, Josip (ur.). Jezični varijeteti i nacionalni identiteti (PDF). Zagreb: Disput. str. 85–89. ISBN 978-953-260-054-4. OCLC 437306433. SSRN 3438216. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. decembra 2012. Pridobljeno 5. februarja 2013.
[7]
Bunčić, Daniel (2008). »Die (Re-)Nationalisierung der serbokroatischen Standards«. V Kempgen, Sebastian (ur.). Deutsche Beiträge zum 14. Internationalen Slavistenkongress, Ohrid, 2008. Welt der Slaven. München: Otto Sagner. str. 93. OCLC 238795822.
[8]
Blum, Daniel (2002). Sprache und Politik (v nemščini). Würzburg: Ergon. str. 8, 16, 125–126, 134. ISBN 3-89913-253-X. OCLC 51961066.
[9]
Kordić, Snježana (2010). Jezik i nacionalizam (PDF). Rotulus Universitas. Zagreb: Durieux. str. 98–108. doi:10.2139/ssrn.3467646. ISBN 978-953-188-311-5. LCCN 2011520778. OCLC 729837512. OL 15270636W. UPC 9789531883115. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. decembra 2012. Pridobljeno 6. maja 2013.

Wikipedija - hrvaščina

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hrvaščina.

Poglejte si besedo hrvaščina ali Hrvaščina v Wikislovarju, prostem slovarju.

On-line Slovar
Learn-Croatian.com (angleško)

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[e17-1] [1]
Hrvaščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)

[2] [2]
»Linguistic Lineage for Croatian«. Ethnologue.com. Pridobljeno 26. januarja 2010.

[3] [3]
»Serbo-Croatian«. Ethnologue.com. Pridobljeno 24. aprila 2010.
The official language of Croatia is Croatian (Serbo-Croatian). [...] The same language is referred to by different names, Serbian (srpski), Serbo-Croat (in Croatia: hrvatsko-srpski), Bosnian (bosanski), based on political and ethnic grounds. [...] the language that used to be officially called Serbo-Croat has gotten several new ethnically and politically based names. Thus, the names Serbian, Croatian, and Bosnian are politically determined and refer to the same language with possible slight variations. ("Croatia: Language Situation", in Encyclopedia of Language and Linguistics, 2 ed., 2006.)

[4] [4]
Kordić, Snježana (2003). »Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski« (PDF). Slavistična revija. Zv. 51, št. 3. Ljubljana. str. 362. ISSN 0350-6894. SSRN 3433071. (COBISS).

[5] [5]
Gröschel, Bernhard (2009). Das Serbokroatische zwischen Linguistik und Politik: mit einer Bibliographie zum postjugoslavischen Sprachenstreit. Studies in Slavic Linguistics, Bd. 34 (v nemščini). München: Lincom Europa. str. 148, 344, 349. ISBN 978-3-929075-79-3. OCLC 428012015. (COBISS).

[6] [6]
Kordić, Snježana (2009). »Policentrični standardni jezik«. V Badurina, Lada; Pranjković, Ivo; Silić, Josip (ur.). Jezični varijeteti i nacionalni identiteti (PDF). Zagreb: Disput. str. 85–89. ISBN 978-953-260-054-4. OCLC 437306433. SSRN 3438216. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. decembra 2012. Pridobljeno 5. februarja 2013.

[7] [7]
Bunčić, Daniel (2008). »Die (Re-)Nationalisierung der serbokroatischen Standards«. V Kempgen, Sebastian (ur.). Deutsche Beiträge zum 14. Internationalen Slavistenkongress, Ohrid, 2008. Welt der Slaven. München: Otto Sagner. str. 93. OCLC 238795822.

[8] [8]
Blum, Daniel (2002). Sprache und Politik (v nemščini). Würzburg: Ergon. str. 8, 16, 125–126, 134. ISBN 3-89913-253-X. OCLC 51961066.

[9] [9]
Kordić, Snježana (2010). Jezik i nacionalizam (PDF). Rotulus Universitas. Zagreb: Durieux. str. 98–108. doi:10.2139/ssrn.3467646. ISBN 978-953-188-311-5. LCCN 2011520778. OCLC 729837512. OL 15270636W. UPC 9789531883115. (COBISS). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. decembra 2012. Pridobljeno 6. maja 2013.

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[1]

[2]

[3]

Wikiwand in your browser!

Hrvaščina

Wikiwand in your browser!

Glej tudi

Opombe in sklici

Zunanje povezave

Hrvaščina
hrvatski
Izgovarjava	xř̩ʋaːtskiː
Materni jezik	Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Srbija, Avstrija, Črna gora in drugje
Št. maternih govorcev	5,5 milijonov (2001–2004)^[1]
Jezikovna družina	indoevropski baltsko-slovanski slovanski južnoslovanski zahodni južnoslovanski^[2] srbohrvaščina^[3] štokavščina neo-štokavščina hrvaščina
Pisava	latinica (gajica) Jugoslovanska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Hrvaška Bosna in Hercegovina Srbija (Vojvodina) Evropska unija
Priznani manjšinski jezik	Črna gora Avstrija (na Gradiščanskem) Madžarska (in županiji Baranja) Italija (v Molizeju) Romunija (v Carașova, Lupac)
Regulator	Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje (Svet za normo hrvaškega standardnega jezika)
Jezikovne oznake
ISO 639-1	`hr`
ISO 639-2	`hrv`
ISO 639-3	`hrv`
Glottolog	`croa1245`
Linguasphere	`del53-AAA-g`
Hrvaška narečja na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.