From Wikipedia, the free encyclopedia
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
| Polkrilci | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Lygaeus equestris | ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Podredovi [1] | ||||||||||||
|
Sternorrhyncha (prsokljunci) | ||||||||||||
Red je dobil ime po zgradbi kril. Prvi krili večine predstavnikov sta dvodelni: proksimalni del je trd, hitiniziran, distalni pa membranast. Drugi par kril je pri vseh polkrilcih v celoti membranast in krajši od prvega. Od ostalih žuželk se polkrilci ločijo po tem, da imajo tako ličinke kot tudi odrasle živali obustni aparat izoblikovan v bodalo/sesalo (lat. proboscis). Proboscis ima dva kanala, enega za izločanje sline in drugega za srkanje tekočin. Za polkrilce je značilno tudi, da so njihove tipalnice zgrajene iz 5 ali manj členov.
Sistematska razdelitev reda še ni povsem dorečena. Tradicionalno so polkrilce delili na dva podredova, enakokrilce (Homoptera) in raznokrilce ali stenice (Heteroptera). Ime Heteroptera se poleg tega v nekaterih virih napačno uporablja kot sinonim za red Hemiptera in v angleščini še ime True bugs za en ali drugi takson (s »True bugs« so dejansko mišljene stenice), kar vse samo dodaja k zmešnjavi. Kasneje se je pokazalo, da je skupina enakokrilcev polifiletska in ta delitev ni več ustrezala. Okvir na desni prikazuje eno od trenutno najbolj priznanih delitev polkrilcev.
Po različnih drugih klasifikacijah se red polkrilcev deli na 3, 4 ali 5 podredov.
Red je kozmopolitski - njegovi predstavniki živijo po vsem svetu in so se prilagodili na mnogotere različne načine življenja. Večina vrst je kopenskih, nekatere pa so se prilagodile tudi na življenje v vodi (vodne stenice) oz. na površini vode (vodni drsalci). Tudi glede prehranjevanja je red zelo raznolik. Prehranjujejo se z mehkimi deli rastlin ali rastlinskimi sokovi, med njimi pa najdemo tudi plenilce in zunanje zajedavce.
Pomen za človeka ni bistven. Nekatere rastlinojede vrste so škodljivci na poljščinah, recimo določeni predstavniki malih škržatkov. Vrste, ki zajedajo sesalce, lahko prenašajo patogene organizme na človeka in domače živali, poleg tega pa boleče pičijo. Še najbolj moteče za človeka so posteljne stenice. Plenilske vrste so v nekaterih primerih uporabne za biološko kontrolo škodljivcev.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
