Helena Sočič
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
From Wikipedia, the free encyclopedia
Helena Sočič, slovenska farmacevtka in biotehnologinja, * 1. september 1923, Predanovci, Prekmurje, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (danes Slovenija), † 9. februar 2017, Ljubljana, Slovenija.
Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Helena Sočič | |
---|---|
Rojstvo | 1. september 1923 Predanovci |
Smrt | 9. februar 2017 (93 let) Ljubljana |
Grob | Murska Sobota |
Področja | Mikrobna biosinteza in biotransformacije |
Ustanove | Kemijski inštitut |
Izobrazba | Farmacevtska fakulteta v Budimpešti, (Ljubljani) in Zagrebu |
Mentor doktorske disertacije | Igor Belič |
Postavila je temelj slovenske znanosti v mikrobni transformaciji in biotehnologiji.
Helena, po domače Ilonka, se je rodila v Prekmurju 1. septembra 1923 v majhni vasici Predanovci blizu Murske Sobote. Njena družina je imela v lasti kavarno v Murski Soboti. Resna, zadržana in vedno urejena Helena se ni nikoli poročila. Imela je eno sestro, svojih otrok ni imela. Umrla je 9. februarja 2017 v Ljubljani, v visoki starosti 93 let.
Po zaključenih petih razredih osnovne šole v Murski Soboti, se je prav tako v Murski Soboti vpisala na gimnazijo, kjer je med II. svetovno vojno, leta 1942, maturirala. Na Farmacevtsko fakulteto v Budimpešti na Madžarskem se je vpisala leta 1943. Po enem letu študija, je do konca vojne prakticirala v Szombatheju v Železni Županiji na Madžarskem. Po končani vojni je eno leto študirala v Ljubljani in ker takrat Univerza v Ljubljani še ni imela farmacevtske fakultete, je študij končala v Zagrebu, kjer je prejela naziv diplomirane farmacevtke. Zaposlila se je kot vodja lekarne v Gornji Radgoni. V Ljubljano je prišla leta 1967 na povabilo K. Andreča.
V letu 1972 Helena Sočič na Univerzi v Ljubljani objavila doktorsko disertacijo z naslovom: »Študij metabolizma tomatidina s pomočjo mikroorganizmov«, ki jo je opredelila s ključnimi besedami: bakterijska transformacija, tomatin, metabolizem, tehnike analitične kemije, metode in biokemija (COBISS). Njen mentor je bil Igor Belič.
V letu 1967 se je kot magistra farmacije (mg. ph.) zaposlila na Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v raziskovalni enoti IV z imenom »Biokemija in tehnična mikrobiologija«, ki jo je vodil Igor Belič (KI poročilo 1967). Tu je delovala skupno 21 let, do upokojitve leta 1988. Kot višja raziskovalka je bila voljena članica Sveta inštituta v letih 1967, 1968, 1969, 1970. V letih 1967, 1968 je bila prav tako voljena članica Upravnega odbora inštituta
Raziskovalni sektor inštituta so s koncem leta 1971 sestavljali trije raziskovalni oddelki in osem samostojnih raziskovalnih skupin. Helena Sočič je najprej samo začasno prevzela skrb za vodenje ene izmed teh skupin »Biosinteza LEK«, ko jo je v začetku leta 1971 zapustil večletni šef Igor Belič, potem pa je postala njen polnomočni vodja.
Skupina je pokrivala raziskovalne potrebe Tovarne farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek, Ljubljana. Problematika skupine je obsegala raziskave s področja biosinteze ergot alkaloidov. Poleg navedene problematike je skupina nadaljevala s prejšnjšnjimi raziskavami s področja steroidov v sodelovanju z Beličem, ki je nadaljeval svoje delo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Skupina se je v letu 1978 preimenovala v »Raziskovalno skupino za biosintezo RE VIIIa«, vodila jo je tedaj že habilitirana docentka Helena Sočič, raziskovalna svetnica (KI poročilo 1978). V letu 1981 se je ime skupine glasilo »RE VIIIa - Biosinteza in biotransformacije biološko aktivnih spojin« (KI poročilo 1981). V letu 1983 je prejela Helena Sočič naziv izredna profesorica in raziskovalna svetnica (KI poročilo 1983).
V letih 1983, 1984, 1985 je bila Helena Sočič notranja članica Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta, v 1986, 1987, 1988, 1989 pa tudi namestnica predsednika Znanstvenega sveta Kemijskega inštituta.
Vodja skupine je ostala vse do svoje upokojitve 28.6.1988, ko je vodenje predala Radovanu Komelu, izrednemu profesorju in raziskovalnem sodelavcu z Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete, ki je bil v dopolnilnem delovnem razmerju na Kemijskem inštitutu (KI poročilo 1971).
Kasneje, v letu 1992, se je oddelek znova preimenoval v »Laboratorij za biosintezo in biotransformacijo L11« (KI poročilo 1992). V letu 2011 je vodstvo skupine, ki jo je ustvarila Helena Sočič, od njenega naslednika Radovana Komela prevzel Gregor Anderluh. V letu 2012 se je skupina ponovno preimenovala, tokrat v »Laboratorij za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo L11«. Proti koncu leta 2015 je vodstvo skupine prevzela Marjetka Podobnik, z letom 2017 pa je skupina postala »Odsek za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo D11«.
Tematike raziskovalnega dela, v katerih je Helena Sočič in njena skupina sodelovala s slovenskim gospodarstvom, so obsegale:
Za svoje delo je skupaj s sodelavci prejela dve pomebni nagradi:
Večino časa je posvečala raziskavam za gospodarstvo in ob tem neformalno in tudi formalno vzgojila več raziskovalcev.
Strokovno usposabljanje:
Diplomsko delo:
Magistrsko delo:
Doktorsko delo:
V svoji raziskovalni karieri je v soavtorstvu obljavila, za čas svojega delovanja zavidljiv, obsežen opus 56 člankov v uglednih tujih in domačih revijah. Prav tako je objavila tudi 2 poglavji v knjigah.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.