Gruzinščina

Gruzínščina (tudi grúzijščina, gruzinsko ქართული ენა, kartuli ena) je uradni jezik v Gruziji.

Gruzinščina
ქართული Kartuli
Kartuli (gruzijsko) zapisano v gruzinski abecedi
Materni jezik	Gruzija, Iran, Azerbajdžan, Turčija, Rusija
Št. maternih govorcev	(6–7 milijonov cited 1998)[1]
Jezikovna družina	južnokavkaški (kartvelski) Karto-Zan gruzinščina
Pisava	gruzinska abeceda
Uradni status
Uradni jezik	Gruzija
Regulator	Vlada Gruzije
Jezikovne oznake
ISO 639-1	ka
ISO 639-2	geo (B) kat (T)
ISO 639-3	kat
Glottolog	nucl1302
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Je materni jezik približno 3,9 milijonov Gruzincev (83 % prebivalstva) in približno 500.000 ljudi v drugih državah, predvsem v Turčiji, Iranu, Rusiji, ZDA in Evropi. Zapisuje se s posebno gruzinsko abecedo.

Gruzinščina skupaj s sorodnimi mingrelskim, svanskim in lazovskim jezikom tvori južnokavkaško ali kartvelsko skupino jezikov. Po 2. svetovni vojni so v tedanji Sovjetski zvezi pripadnike etničnih skupin Mingrelcev, Svanov in Lazov prištevali h Gruzincem, zato je bila gruzinščina tedaj knjižni jezik tudi za druge južnokavkaške narode.

Južnokavkaški jeziki skupaj s severozahodnokavkaškimi (abhaško-adigejskimi) in severovzhodnokavkaškimi (naško-dagestanskimi) jeziki tvorijo širšo kavkaško jezikovno družino. Ker ni dokazano, da bi omenjene tri skupine imele skupni izvor, je krovno poimenovanje kavkaški jeziki utemeljeno zgolj zemeljepisno in ne pomeni tudi genetske sorodnosti.