Stročnice

Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk. Imajo pet-števne cvetove, ki so pri večini predstavnikov dvobočno somerni (»metuljasti«), ime pa je red dobil po tem, da je njihov plod strok. Za večino stročnic je tudi značilno, da tvorijo sožitje z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki v zameno za metabolno energijo vežejo dušik iz zraka v obliko, ki jo lahko rastlina uporabi. V ta namen so razvite značilne odebelitve koreninskega sistema kjer živijo bakterije.

Stročnice Časovni razpon: albij-recentno[1] PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
Trifolium alpinum, metuljnica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:	Fabales Bromhead
Družine[2]
Fabaceae (metuljnice) Quillajaceae Polygalaceae (grebenuševke) Surianaceae
Sinonimi
Caesalpiniales Martius Cassiales Link Mimosales Link Polygalales Berchtold & J. Presl Quillajales Doweld Surianales Doweld

Sistematika reda je še nedodelana in v starejših virih se pogosto obravnava kot ena sama družina. Po klasifikaciji Skupine za filogenijo kritosemenk (sistem AGP II) uvrščamo vanjo štiri družine.^[2] Daleč največja družina stročnic so metuljnice, ki so tretja največja družina rastlin in na račun pomena za človeško prehrano (fižol, grah,...) tudi najbolj raziskana.

Sklici

1. Paleobiology Database
2. Angiosperm Phylogeny Group (2003). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG II«. Botanical Journal of the Linnean Society 141: 399-436. (Na spletu: Izvleček Arhivirano 2012-09-19 at Archive.is | Polno besedilo (HTML) Arhivirano 2012-12-05 at Archive.is | Polno besedilo (PDF)^{[mrtva povezava]})

Viri

• Jogan N. (1999). Navodila za vaje iz sistematske botanike (2. izdaja delovne verzije). Ljubljana: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.