Remove ads
ameriški fizik, računalničar in kognitivni znanstvenik From Wikipedia, the free encyclopedia
Douglas Richard Hofstadter, ameriški kognitivni znanstvenik, * 15. februar 1945, New York, Združene države Amerike.
Douglas R. Hofstadter | |
---|---|
Rojstvo | 15. februar 1945[1][2][…] (79 let) New York[1] |
Narodnost | Združene države Amerike |
Področja | kognitivna znanost filozofija uma prevajanje fizika |
Ustanove | Univerza Indiana Univerza Stanford Univerza Oregon Univerza Michigana |
Disertacija | The Energy Levels of Bloch Electrons in a Magnetic Field (1974) |
Mentor doktorske disertacije | Gregory Hugh Wannier |
Doktorski študenti | David Chalmers Harry Foundalis Robert M. French Scott A. Jones James Marshall Melanie Mitchell |
Poznan po | Gödel, Escher, Bach I Am a Strange Loop Hofstadterjev metulj |
Pomembne nagrade | National Book Award Pulitzerjeva nagrada Član Ameriške akademije umetnosti in znanosti |
Zakonec | Carol Ann Brush (1985–1993) Baofen Lin (2012–sedanjost) |
Ukvarja se s pomenom in smislom pojma "Jaz", zavestjo, umetnostjo, prevajanjem, matematiko in fiziko. Njegova najbolj znana knjiga je Gödel, Escher, Bach: An Eternal Golden Braid, prvič izdana leta 1979. Zanjo je dobil Pulitzerjevo nagrado in nacionalno književno nagrado za znanost. Nagrajen je bil tudi za knjigo I Am a Strange Loop, ki je bila izdana leta 2007.
Douglas Richard Hofstadter se je rodil leta 1945 znanemu Nobelovemu nagrajencu iz fizike Robertu Hofstadterju in Nancy Givan Hofstadter. Kljub rojstvu v New Yorku je večino odraščanja preživel na kampusu stanfordske univerze v Kaliforniji, kjer je učil njegov oče. Leto dni je živel tudi v Ženevi, kjer se je začel zanimati za jezike in se tudi naučil govoriti francosko. Že v otroštvu so ga zanimale znanstvene vede. V srednji šoli in na univerzi se je njegovo zanimanje za znanost samo še povečalo. Poleg znanosti, pa se je začel zanimati tudi za umetnost, jezikoslovje in glasbo. Njegova najljubša skladatelja sta Chopin in Bach. Po diplomi s stanfordske univerze je med letoma 1965 in 1966 živel v Evropi nato pa se je vrnil v ZDA in začel študirati matematiko v Berkeleyu v Kaliforniji. Kmalu je izgubil ljubezen za matematiko, saj se mu je zdela preveč abstraktna in omejena. Prekinil je s študijem in se v začetku leta 1968 vpisal na Univerzo Oregona, kjer je matematiko zamenjal za teoretično fiziko in iz nje leta 1976 tudi doktoriral. Nekaj let je bil pomočnik profesorja računalništva na Univerzi Indiane, trenutno pa na isti univerzi tudi poučuje.
Hofstadter je bil poročen z Carol Ann Brush, do njene smrti leta 1985. Z njo je imel dva otroka Dannyja in Monico. Njegova knjiga Le Ton beau de Marot je posvečena umrli ženi in otrokoma, ki sta bila ob smrti matere stara le pet in dve leti. Leta 2012 se je ponovno poročil, tokrat z Beofen Lin.
Hofstadter je človek številnih prepričanj in idej, ki so sprejete na različne načine. Jasno na primer zavrača predvidevanja tehnološke singularnosti. To je hipotetičen trenutek v prihodnosti človeštva, ko se bo umetna inteligenca začela sama razvijati in bo drastično spremenila tehnologijo in kulturo. Organiziral je številne javne razprave na številnih univerzah na temo umetne inteligence, kjer je izrazil svoje dvome o omenjeni tehnološki singularnosti.
Sam se počuti neprijetno ob računalniški kulturi klub temu, da je velik del njegovih oboževalcev navdušen nad tehnologijo. Veseli ga, da njegova dela navdihujejo študente, da začenjajo kariere na področju računalništva in umetne inteligence, vendar ga osebno računalniki ne zanimajo. Rad ima estetiko, zato v delih drugih mislecev ceni enostavnost, jasnost, eleganco in njihov trud razložiti skrite ideje na najbolj enostaven a razumljiv način. Po teh načelih skuša pisati tudi svoja dela. Hofstadter je zaradi svojih prepričanj in iz sočutja vegetarijanec.
Hofstadterjevo oboževanje umetnosti in lepote ga spremlja že celo življenje, tako znotraj kot zunaj poklica. Poleg poezije ima rad tudi matematične vzorce in fraktale, različne vrste črk in zvočne vzorce. Celo sam je rekel, da živi z eno nogo v svetu umetnosti, z drugo nogo pa v svetu znanosti. Imel je celo nekaj svojih del razstavljenih v različnih univerzitetnih galerijah. Med njegova dela spadajo velike zbirke različnih pisav ter ambigramov. To so grafične upodobitve tekstov, ki ostanejo enake, če jih prezrcalimo ali zavrtimo. Zaradi ljubezni do glasbe je napisal celo nekaj del, večino za klavir, nekaj pa tudi za klavir in vokal. Ta dela je izdal pod naslovom DRH/JJ. Zavzet je tudi za jezike, saj poleg maternega jezika angleščine, tekoče govori še francosko in italijansko. S svojimi otroci se celo pogovarja v italijanščini. Učil se je tudi nemščino, ruščino, španščino, švedščino, mandarinščino, nizozemščino, poljščino in hindijščino.
Napisal je veliko knjig in člankov, v številnih delih pa je samo sodeloval. Pisal je med drugim tudi kolumne. Ko je Martin Gardner prenehal pisati kolumno za revijo Scientific America, ga je nasledil Hofstadter. Naslov njegove kolumne je bil Metamagical Themas anagram Gardnerjevega naslova Mathematical Games. Kolumno je imel med letoma 1981 in 1983, teme kolumne pa so se ves čas razlikovale. Ena od tem je bila tudi razmišljanje o slabih učinkih seksističnega jezika. Tej temi je posvetil tudi dve poglavji knjige Metamagical Themas.
Na številnih področjih so njegova odkritja in ideje postale zelo znane. Med njimi je na primer Hofstadterjev metulj. To je matematični objekt v fiziki, ki opisuje teoretično obnašanje elektronov v magnetnem polju. Odkril ga je leta 1976. Ime je dobil po izgledu, saj zgleda kot simetrični metulj sestavljen iz fraktalov. Zelo znane so tudi Hofstadterjeve točke. To so posebne točke v vsakem trikotniku. Obstaja več točk, vendar so vse v središču trikotnika. Med vsemi točkami sta najbolj zanimivi Hofstadterjeva nič-točka in Hofstadterjeva ena-točka. Njegovo najbolj znano odkritje pa je Hofstadterjev zakon.
Hofstadter je veliko truda vložil tudi v skupino FARG (Fluid Analogies Research Group). Je vodja te skupine, ki se ukvarja z raziskovanjem konceptov in kognitivnostjo. Zadnjih 25 let so »FARGonavti« ustvarili številne računalniške modele človeških konceptov. Napredek je viden, vendar jih vseeno čaka še dolga pot, saj je razvoj teh modelov zelo počasen. Zelo zanimiv mu je človeški um oziroma predvsem njegove napake, ki mu omogočajo bližji vpogled v človeške možgane, zavest in mehanizme ustvarjalnosti.
Hofstadterjev zakon je del njegove knjige Gödel, Escher, Bach: An Eternal Golden Braid. Zakon je trditev, ki označuje težavnost napovedovanja časa, potrebnega, da opravimo nalogo znatne zapletenosti.
Hofstadterjev zakon: »Stvari vedno trajajo dlje, kot si računal, tudi če si v predvidevanjih upošteval Hofstadterjev zakon.«
Velikokrat je relevanten, ko je govora o tehnikah za izboljšanje produktivnosti. Dobro izraža težavo ocenjevanja časa za dokončanje kompleksne naloge. Prvič je bil predstavljen v povezavi z računalniki, ki so igrali šah. Takrat je Hofstadter rekel: »Na začetku razvoja računalniškega šaha so ljudje ocenili, da bo po 10 letih računalnik oziroma program postal svetovni prvak. Ampak po desetih letih se je zdelo kot, da je dan, ko bo računalnik postal svetovni prvak še vedno oddaljen 10 let.« Po njegovih besedah naj bi bil to samo še en dokaz za Hofstadterjev zakon.
Oko duha : fantazije in refleksije o jazu in duši / zbrala in uredila Douglas R. Hofstadter in Daniel C. Dennett, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.