From Wikipedia, the free encyclopedia
Džinšinska vojna (壬申の乱 Džišin no ran) je bil spor za nasledstvo na Japonskem, ki je izbruhnil leta 672 po smrti cesarja Tendžija. Ime se nanaša na džinšin (壬申), deveto leto šestdesetletnega koledarskega cikla Džikkan Džu'niši, ki se ujema z letom 673 v Zahodnih koledarjih.
Tendži je sprva imenoval svojega brata princa Oama za naslednika, a si je kasneje premislil v korist svojega sina, princa Otoma. Zaradi nasilja, ki je izbruhnilo kot posledica rivalstva med podporniki, si je Otomo, ki je sedel na prestolu manj kot leto, vzel življenje. Nasledil ga je cesar Oama, ki je postal cesar Tenmu.
Cesar Tendži je zasedel prestol in ustvaril prestolnico v Omi-Ocuju (današnje mesto Ocu, prefektura Šiga). Trudil se je, da bi po vzoru kitajske dinastije Tang ustvaril močno državo. Uvažal je kulturo, arhitekturo in politični sistem Tangov. Morali so dajati vtis, da so vsaj tako močni kot kitajska dinastija, saj bi drugače izpadli šibki in bi jih lahko napadli.
Naslednja stvar, ki jo je moral narediti, je zagotoviti si naslednika. Njegova cesarica je bila Jamato-hime, a nista imela otrok. Izmed necesarskih žena je moral najti primernega sina. Princ Takeru je bil najstarejši, a je bil nem in je umrl pri sedmih letih. Princ Otomo je bil naslednji. Delal je trdo, bil pa je tudi pameten in dvorni intelektualec. Bil je dovolj sposoben za naslednjega cesarja.
Čeprav je bil Otomo skoraj popoln, je bila njegova mama iz gospodinjstva ruralnega lastnika zemlje in ne iz cesarske hiše. To je bila velika slabost pri pridobivanju nasledstva za njenega sina. Hkrati je bil Oama, Tendžijev mlajši brat, tudi izvrsten kandidat. Zaradi visokega rodu je imel boljši ugled, kar je na koncu privedlo do spora.
Leta 670 je cesar zbolel, zaradi česar je predal nasledstvo Otomu. Oama je skušal odgnati. Povabil ga je v spalnico in ga vprašal, če si želi prestol. Ker je princ vedel, da bi ga v preimeru, da odgovori z ja, verjetno aretirali, je rekel ne. Dodal je, da želi postati menih in da naj Otomo zasede prestol. Cesar je sprejel prinčev predlog. Naslednji dan je odšel Oama v Jošino in postal menih.
Cesar je razglasil Otoma za prestolonaslednika. K sebi je priklical šest podanikov, ki so morali priseči, da bodo pomagali Otomu. Nekaj dni kasneje je umrl.
Po cesarjevi smrti je začel Otomo opravljati upravne dolžnosti cesarja. Soga no Akae (蘇我赤兄), Soga no Hatajasu (蘇我果安), Kose ne Omi Hito (巨勢臣比等), Ki no Uši (紀大人) in drugi podaniki so mu sledili.
Princ Oama se je pretvarjal, da je menih v Jošinu, a je iskal priložnost, da zaneti upor in izžene cesarja. Skrivoma je zbiral vojake in orožje za udar. V sedmem mesecu leta 672 se je odpravil iz Jošina proti palači v Ocuju, kjer je živel cesar.
Pred njegovo vojsko je bilo več težav: v nekaterih delih države so jih zadrževali gverilski napadi. Vsakič so bili potrpežljivi in se borili hrabro. Sprejemali so tudi nove podpornike.
Vojna je trajala približne en mesec. Po obupnih naporih si je Oama priboril prestolnico. Otomo je zbežal na goro Nagara blizu palače, kjer se je zadušil do smrti. Njegove podanike so aretirali in kaznovali kot vojne zločince.
Zmagovalec, princ Oama, je požgal prestolnico in se vrnil v Asuko, kjer je zgradil palačo Asuka-Kijomihara. Poročil se je s cesarico Uno-Sararo.
Sledeči datumi so po julijanskem koledarju.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.