Cerkev sv. Mihaela, San Daniele

From Wikipedia, the free encyclopedia

Cerkev sv. Mihaela, San Danielemap

Cerkev sv. Mihaela, posvečena nadangelu Mihaelu, je župnijska cerkev nadžupnije San Daniele, vključene v dekanijo Friuli Collinare Nadškofije Videm.


Podatki na hitro Kraj, Država ...
Cerkev sv. Mihaela
Duomo Arcipretale di San Michele Arcangelo
Thumb
Thumb
Cerkev sv. Mihaela
46°16′02″N 13°01′11″E
KrajSan Daniele del Friuli, Italija
Država Italija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsv. Mihael nadangel
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Posvečena1806
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Začetek gradnje1707
Uprava
NadškofijaNadškofija Videm
MetropolijaNadškofija Videm
Zapri

Opis

Thumb
Sveta Trojica, avtor Il Pordenone.

Zunanjost

Cerkev, ki je s svojo belo fasado najbolj markantna stavba naselja, je v 18. stoletju postavilo več mojstrov. Obnova je potekala postopoma: beneški arhitekt Domenico Rossi je leta 1703 obnovil razpadajočo fasado stare cerkve; leta 1721 je bil beneški arhitekt Luca Andrioli pooblaščen, da poruši in obnovi prezbiterij, transept, zakristijo ter stranske kapele; nazadnje je bil leta 1769 sprejet projekt brescijskega arhitekta Carla Corbellinija za obnovo osrednjega dela, vendar je bilo cerkev mogoče posvetiti šele po zaključku del, 4. decembra 1806.

Na desni strani cerkvene stavbe je občinska palača (Palazzo del Comune), danes so v njej prostori knjižnice Guarneriane. Ob njej stoji zvonik iz 16. stoletja, ki so ga po načrtih Giovannija da Udine pričeli graditi leta 1531, vendar je ostal nedokončan.

Thumb
Notranjost cerkve

Jeseni 1944 je bila cerkvena fasada poškodovana med zavezniškim bombardiranjem, pa tudi med umikom tankov Wermachta spomladi 1945. Nadaljnja škoda je nastala v potresu leta 1976.

Notranjost

Notranjost ima tri ladje, dva para transeptov in dve kupoli: na levi je krstilnik iz 16. stoletja, v stranskem oltarju pa dragocena slika Sveta Trojica, delo Il Pordenona, ki izvira iz starejše cerkve.

Orgle s tremi klaviaturami in več kot tri tisoč piščalmi so ene največjih v Furlaniji.

Viri

  • Guida rossa, Friuli-Venezia Giulia, Milano, Touring Club editore, 1999, p. 406, ISBN 88-365-1162-7.
  • Friuli Venezia Giulia - Guida storico artistica naturalistica, Trieste, Bruno Fachin Editore, 2004, p. 224, ISBN 88-85289-69-X.

Zunanje povezave

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.