Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija
nekdanja samostanska cerkev Žičke kartuzije From Wikipedia, the free encyclopedia
Cerkev sv. Janeza Krstnika je nekdanja samostanska cerkev Žičke kartuzije.
| Cerkev sv. Janeza Krstnika | |
|---|---|
| samostanska cerkev Žičke kartuzije | |
 | |
  Cerkev sv. Janeza Krstnika | |
| 46°18′36″N 15°24′7″E | |
| Kraj | Žička kartuzija |
| Država |  Slovenija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Patrocinij | Janez Krstnik |
| Zgodovina | |
| Status | nekdanja samostanska cerkev |
| Zgradil | Kartuzijani |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | neaktivna |
| Kulturna dediščina | kulturni spomenik lokalnega pomena |
| Razglasitev dediščine | 18. junij 1998 |
| Vrsta arhitekture | Gotika |
| Slog | Romanika, Gotika, Barok |
| Lastnosti | |
| Dolžina | 28 m |
| Širina | 8 m |
| Višina | 16 m |
| Materiali | kamen |
Cerkev sv. Janeza Krstnika | |
| Lega | Občina Slovenske Konjice |
| Del | Zgornji samostan Žičke kartuzije - RKD št. 692 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSDP | 27. junij 2005 |
Veliko redovno cerkev sv. Janeza Krstnika, (»ecclesia maior«), po kateri se je poimenovala celotna dolina, je leta 1190 posvetil oglejski partriarh Gotfrid[2] von Hohenstaufen [3][4], zgodovinar Jože Mlinarič pa navaja tudi listino iz leta 1202,[5] iz katere izhaja, da naj bi bila cerkev posvečena še pred letom 1200, in sicer med letoma 1182 in 1194, ko je bil Gotfrid oglejski patriarh.
Ustanovitelja kartuzije Otokarja III., njegovo ženo Kunigundo in kasneje še sina Otokarja IV. so kartuzijani pokopali v grobnici k cerkvi sv. Janeza Krstnika prizidane kapele, kasneje nadzidane za eno nadstropje, ki so jo različno imenovali »zakristija«, »prelatova kapela« ali »Otokarjeva kapela« in ki naj bi po Stegenšku v 18. stoletju res služila obojnemu namenu. Po razpustitvi kartuzije so dali štajerski deželni stanovi leta 1827 njihove posmrtne ostanke preseliti v samostan Rein pri Gradcu.
Prvotna marmorna nagrobna plošča Otokarja IV., prvega štajerskega vojvode in zadnjega Traungauca, ki jo umetnostni zgodovinarji datirajo v sredino 13. stoletja, je bila iz Žičke kartuzije med leti 1756 in 1848 preseljena v podružnično cerkev sv. Areha na Pohorju, kjer je še danes. Zaradi pokojnikovega nekoliko kroni podobnega vojvodskega klobuka na njej so dolgo domnevali, da gre za relief sv. Henrika.
Zgodovinski opis
Cerkev je bila po redovnih pravilih dolga enoladijska stavba z ravnim vzhodnim zaključkom, od leta 1321 z letnerjem na dva dela razdeljenim prezbiterijem (na tistega za patre in drugega za brate konverze). Ali je bila cerkev že v romaniki obokana se ne ve, ker so jo pred letom 1400, ko je bila Žička kartuzija sedež generalnega priorja, prezidali v gotskem slogu.[6]
Gotsko obokano cerkev, s stropom iz štirih križnih polj, so na strmi strehi na vzhodnem delu opremili tudi z osmerostraničnim strešnim stolpičem s kupolasto baročno streho. Leta 1640 je dobila nov glavni vhod z marmornimi stopnicami in portalom, nato še pevsko emporo.[7] Krogovičje na šestih visokih oknih se je delno ohranilo, tudi nekaj sklepnikov, ki kažejo na to, da so stavbeniki prišli iz avstrijskih delavnic, medtem ko je bil slikar, ki je naslikal upodobitev križanja (med 1391 in 1397), šolan v čeških deželah.[6] V času baročne prenove, okoli 1720-1730, je Mihael Pogačnik, kipar iz Slovenskih Konjic, za cerkev izdelal več kipov in Križev oltar, ki je danes v župnijski cerkvi na Frankolovem.
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
