Buča

Buče (znanstveno ime Cucurbita) so rod rastlin iz družine bučevk (Cucurbitaceae). Imajo obojestranske žilne snope in večinoma krpate, premenjalne liste, cvetovi so večinoma beli ali rumeni, enospolni in petštevni.^[1] Plodovi in semena nekaterih vrst bučevk so užitni.

Ta članek govori o rastlinah rodu Cucurbita. Za druge pomene glej Buča (razločitev).

Buče
različne vrste jedilnih in okrasnih buč
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Spermatophyta (semenke) Poddeblo: Magnoliophytina (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Cucurbitales (bučevci) Družina: Cucurbitaceae (bučevke) Rod: Cucurbita L.
Vrste
C. argyrosperma C. californica C. cordata C. cylindrata C. digitata - prstastolistna buča C. ecuadorensis C. ficifolia - smokvolistna buča C. foetidissima - smrdljiva buča C. galeottii C. gracilior C. lundelliana C. martinezii C. maxima - orjaška buča C. moschata - muškatna buča C. okeechobeensis C. palmata C. pedatifolia C. pepo - bučka/navadna buča/cukini C. radicans C. scabridifolia

Zgodovina

Les Grandes Heures d'Anne de Bretagne (1503–1508) je najstarejši ohranjeni pisni vir o bučah v Evropi

Najstarejše sledi navadne zaobljene buče so iz obdobja stare ledene dobe, pred okoli 10.000 leti in izvirajo iz območja južne Mehike. Še starejši, okoli 14.000 let so stari ohranjeni ostanki vodnjač v Peruju. 6.000 let so stare arheološke izkopanine, ki dokazujejo, da so indijanci gojili buče že v davni preteklosti. Indijanskim staroselcem Južne in Srednje Amerike so buče pomenile eno glavnih kmetijskih rastlin, že davno pred tem, ko jih je iz Amerike v Evropo prinesel pomorščak Krištof Kolumb oz. drugi konkvistadorji.^[2]

Izjeme so nekatere vrste afriških buč ter veliko mlajši japonski buči cabocha ter oranžnordeča buča hokaido, z istoimenskega otoka.

Najbolj znane vrste

Kultiviranih je veliko vrst bučevk, med njimi:

• muškatna buča (Cucurbita moschata)
• smokvolistna buča (Cucurbita ficifolia)
• orjaška ali buča velikanka (Cucurbita maxima)
• vrtna buča (Cucurbita pepo).

Tipična produkta štajerske oljne buče so bučnice (bučna semena) in bučno olje.

Buče v popularni kulturi

Jeseni se iz buč izdelujejo razna tihožitja. Ta so vsako leto pri nas razstavljena med drugim v Mozirskem gaju in v Arboretumu Volčji potok. Izvotljene in izrezane buče s svečo so eden izmed glavnih simbolov Noči čarovnic.

Sklici

1. Praprotnik Nada (2002). Rastline, Zbirka Tematski leksikoni. Učila International. str. 37. COBISS 117090048. ISBN 961-233-426-9.
2. Krejan Košan Tatjana (2009). Pisane buče: okrasne, okrogle, okusne. TA2 9ROUP, Prevalje. str. 10. COBISS 247995648. ISBN 978-961-92627-1-9.

Viri

• Praprotnik Nada (2002). Rastline, Zbirka Tematski leksikoni. Učila International. COBISS 117090048. ISBN 961-233-426-9.
• Krejan Košan Tatjana (2009). Pisane buče: okrasne, okrogle, okusne. TA2 9ROUP, Prevalje. COBISS 247995648. ISBN 978-961-92627-1-9.
• Goldman Amy (2004). The Compleat Squash. Artisan, New York.
• Podgornik Reš Ruth (2003). Čarobni svet buč. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 122950400.

Zunanje povezave

• Buče Arhivirano 2007-05-01 na Wayback Machine.
• Buče v kulinariki