From Wikipedia, the free encyclopedia
Bolezen mačje praske ali bolezen zaradi mačje opraskanine (angl. cat-scratch disease) je navadno benigna kužna bolezen, ki jo povzročajo bakterije vrste Bartonella henselae,[1][4] pri čemer bolnika z bakterijo okuži mačka z ugrizom ali opraskanino.[4] Značilni simptomi so bula ali mehur na mestu poškodbe in boleče ter otečene bezgavke.[2] Pojavijo se lahko tudi utrujenost, glavobol in vročina.[2] Simptomi se navadno pojavijo 3 do 14 dni po okužbi.[2] Pri osebah z motnjami v imunskem odzivu lahko okužba poteka v hujši obliki.[1] Bolezen mačje praske so prvič opisali leta 1950, povzročitelja pa so prepoznali šele v zgodnjih 80-ih letih dvajsetega stoletja.[5]
Bolezen mačje praske | |
---|---|
Sopomenke | bolezen zaradi mačje opraskanine, vročica zaradi mačje opraskanine[1] |
Bolnik z boleznijo mačje praske s povečano podpazdušno bezgavko in prikazano mačjo opraskanino na roki. | |
Specialnost | infektologija |
Simptomi | bula na mestu ugriza ali opraskanine, otečene in boleče bezgavke[2] |
Zapleti | encefalopatija, parotitis, endokarditis, hepatitis[3] |
Običajni začetek | v obdobju 14 dni po okužbi[2] |
Vzroki | Bartonella henselae, s katero se človek okuži zaradi mačjega ugriza ali opraskanine[2] |
Diagnostični postopki | na osnovi simptomov in krvnih izvidov[3] |
Diferencialne diagnoze | adenitis, bruceloza, klamidijski limfogranulom , limfom, sarkoidoza[3] |
Zdravljenje | podporno zdravljenje, antibiotiki[2][3] |
Prognoza | nasplošno dobra, popolno okrevanje v roku 4 mesecev[3] |
Pogostost | 1 na 10.000 ljudi[3] |
Bakterija Bartonella henselae se prenaša z mačjo slino.[2] Večje tveganje za prenos okužbe predstavljajo mlade mačke.[3] Redko lahko bolezen prenašajo tudi psi.[3] Diagnoza temelji na simptomatiki,[3] možno pa jo je potrditi tudi s krvnimi testi.[3]
Primarno je bolnik deležen podpornega zdravljenja.[3] Antibiotiki pomagajo pospešiti ozdravitev in se priporočajo pri bolnikih s hujšo obliko bolezni in bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom.[2][3] Do popolne ozdravitve pride praviloma v roku 4 mesecev, lahko pa bolezen traja tudi leto do dve.[3][1] Okužba prizadene približno enega na 10.000 ljudi.[3] Pogostejša je pri otrocih.[4]
Bolezen je prisotna po vsem svetu, je pa pogostejša v toplih in vlažnih predelih. V naših krajih je več okužb v poletnem in jesenskem času, verjetno zaradi večjega števila mladih mačk v tem obdobju,[5] ki bolezen prenašajo pogosteje kot starejše živali.[3]
Epidemiološki podatki niso povsem znani, saj bolezni mačje praske ni potrebno prijavljati oblastem, kot velja za nekatere druge kužne bolezni.[6] Tekom življenja se okuži okoli ena oseba na 10.000 prebivalcev.[3]
Bolezen lahko poteka brezsimptomno. Pri večini bolnikov, in sicer pri 90 odstotkih, se v 3 do 10 dneh po mačji praski ali ugrizu na mestu poškodbe pojavi papula (bunčica) ali pustula (gnojni mehurček).[5]
Značilen bolezenski znak bolezni mačje praske so zatečene in otrdele bezgavke na vratu ali v bližini mačjega ugriza oziroma opraskanine. Gre za lokalno limfadenopatijo in običajno so prizadete bezgavke le na eni strani telesa. Zatečene bezgavke se pojavijo običajno v enem do treh tednov po okužbi.[7] Običajno zatečejo bezgavke na rokah, vratu, v spodnjem delu obraza, lahko pa tudi v dimljah in v predelu okoli ušes.[4]
Pri večini bolnikov se pojavijo tudi sistemski simptomi, kot so utrujenost, neješčnost in bolečine (glabobol, bolečina v mišicah in/ali sklepih, bolečina v hrbtenici, trebuhu ...). ojavi se lahko tudi vročina. Večina simptomov je benignih in samoomejujočih, zatečene bezgavke pa lahko vztrajajo tudi več mesecev potem, ko ostali simptomi že izzvenijo.[4].[4] Bolnik praviloma samoodsebno okreva v enem mesecu, četudi ne prejema nobenega zdravljenja.
V redkih primerih lahko pride do hujših nevroloških zapletov (meningoencefalitis, encefalopatija, napadi) ali endokarditisa.[4] Endokarditis, ki ga povzročajo bakterije iz rodu Bartonella, imajo visoko smrtnost.[7] Najpogostejši očesni zaplet je okuloglandularni (parinaudov) sindrom;[4] gre za granulomatozni konjunktivitis, ki ga spremlja zatekanje predušesnih bezgavk.[8] Redka, atipična očesna zapleta sta vnetje vidnega živca in nevroretinitis (vnetje vidnega živca in mrežnice).[9]
Bolniki z oslabljenim imunskim sistemom so dovzetni tudi za druge zaplete, ki jih povzroča B. henselae (in tudi B. quintana), kot sta bacilarna angiomatoza in bacilarna pelioza (vrsta pelioze jeter).[4] Pri bacilarni angiomatozi gre primarno za žilne in kožne lezije, ki se lahko razširijo tudi do kosti ali prizadenejo druge organe. Praviloma ima tak bolnik okužbo s hivom ali pa je prisoten drug vzrok za imunsko pomanjkljivost. Tudi do bacilarne pelioze praviloma pride pri okužbi s B. henselae pri bolniku s hivom ali drugo hujšo obliko imunske pomanjkljivosti. Primarno sta prizadeta vranica in jetra in v njunem tkivu so prisotne s krvjo zapolnjeni cistični prostorčki.[10]
Bartonella henselae je prehransko zahtevna, gramnegativna, aerobna, pleomorfna bakterija,[11] ki parazitira v rdečih krvničkah človeka in živali.[12] Njen naravni rezervoar so mačke.[7]
Zdravljenje je ponavadi le simptomatsko. Če je bezgavka velika in boleča, se lahko uporabi razbremenilna punkcija bezgavke z igelno aspiracijo. Kadar se okužba zaplete s fistulacijo bezgavke, je potrebno antibiotično zdravljenje.[5]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.