Beograjski mir

Beograjski mir ali Beograjski sporazum je bil mirovni sporazum, ki sta ga 18. septembra 1739 v Beogradu podpisali Habsburška monarhija in Osmansko cesarstvo. Z Beograjskim mirom se je končala rusko-avstrijsko-turška vojna (1737-1739), v kateri sta se na eni strani vojskovali Rusko carstvo in Habsburška monarhija, na drugi pa Osmansko cesarstvo in Krimski kanat.

Beograjski mir

Karta Balkana po podpisu Beograjskega miru
Vrsta pogodbe	mirovni sporazum
Kontekst	avstrijsko-turška vojna (1735-1739)
Začetek pogajanj	1737
Datum podpisa	18. September 1739
Lokacija	Beograd, Osmansko cesarstvo (zdaj Srbija)
Stranke	Habsburška monarhija  Osmansko cesarstvo

Vsebina

Habsburžani so skladno s sporazumom Osmanskemu cesarstvu prepustili Kraljevino Srbijo z Beogradom, južne dele Temišvarske banovine in severno Bosno. Oltenijo, katero so dobili s podpisom Požarevskega miru, so prepustili Vlaški, ki je bila osmanski vazal. Razmejitvena črta med sprtima stranema je potekla po rekah Savi in Donavi.

Umik Habsburžanov je prisilil Rusijo, da je leta 1739 z Osmanskim cesarstvom podpisala Niški mirovni sporazum. Dobila je dovoljenje za gradnjo pristanišča Azov, s katerim je dobila svoje prvo oporišče na Črnem morju.^[1]

S podpisom pogodbe je bila ukinjena Kraljevina Srbija, ustanovljeno leta 1718. Njeno ozemlje je ostalo pod osmansko oblastjo do naslednje avstrijsko-turške vojne, v kateri je bila leta 1788 s pomočjo Koće Anđelkovića za nekaj časa ponovno vključeno v Habsburško monarhijo.^[2]

Sklica

1. Alexander Mikaberidze. Treaty of Nis (1739), Conflict and Conquest in the Islamic World. A Historical Encyclopedia, urednik Alexander Mikaberidze, ABC-CLIO, 2011, str. 647.
2. Dennis P. Hupchick. The Balkans:From Constantinople to Communism. Palgrave Macmillan, 2002, str. 213.

Viri

• Hochedlinger, Michael (2003). Austria's Wars of Emergence: War, State and Society in the Habsburg Monarchy, 1683-1797. Longman. ISBN 978-0-582-29084-6.
• Popović, Dušan J. (1950). Србија и Београд од Пожаревачког до Београдског мира, 1718-1739.
• Regele, Oskar (1954). »Die Schuld des Grafen Reinhard Wilhelm von Neipperg am Belgrader Frieden 1739 und an der Niederlage bei Mollwitz 1741«. MÖStA. 7: 373–398.
• Roider, Karl A. (1972). The Reluctant Ally: Austria's Policy in the Austro-Turkish War, 1737-1739. Louisiana State University Press. ISBN 978-0-8071-0237-4.
• Roider, Karl A. (1972). »The Perils of Eighteenth-Century Peacemaking: Austria and the Treaty of Belgrade, 1739«. Central European History. 5 (3): 195–207.
• Tupetz, Theodor (1878). »Der Türkenfeldzug von 1739 und der Friede zu Belgrad«. Historische Zeitschrift. Oldenbourg Wissenschaftsverlag GmbH. 40 (1): 1–51.