From Wikipedia, the free encyclopedia
Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike. Je eden od mezoamaeriških koledarjev, katerega osnovna zgradba je v osnovi podobna koledarjem antične Srednje Amerike (Mezoamerike).
| Mehiški sončen kamen | |
|---|---|
 Sončev kamen v muzeju v Ciudad de México | |
| Material | bazalt |
| Ustvarjeno | med 1502 in 1520 |
| Odkrito | 17. december 1790 pri Zócalu, Ciudad de México |
| Današnja lokacija | Narodni anthropološki muzej |
| Perioda | Post-klasično |
| Kultura | Azteki |
Koledar sta sestavljala 365-dnevni cikel in 260-dnevni obredni cikel. Oba cikla skupaj sta tvorila 52 letno »stoletje«, ki se včasih imenuje »koledarska zaokrožitev«.
Sončev koledar s 365 dnevi, ki se imenuje megleno leto (ali meščansko leto), je sestavljalo 18 mesecev, vsak z 20. dnevi, z dobo 5 ali 6 dni, dodanih na koncu. 360-dnevno periodo so Azteki imenovali »xíhuitl«. Končni nesrečni dnevi so se v nahuatlu imenovali »nemontemi«.
Vsak mesec je imel svoje posebno ime, dneve pa so šteli od 0 do 19, saj so poznali dvajsetiški številski sestav. Dneve v zadnjem mesecu nemontemiju so šteli od 0 do 4.
Ta Sončev koledar je bil neločljivo povezan s sveto zaokrožitvijo, oziroma svetim almanahom. Svečeniki so uporabljali ta obredni koledar z 260. dnevi z imenom tonalpohualli v glavnem za vedeževalske namene.
Postopek imenovanja posameznih dni je bil kombinacija dvajsetih slikovnih znakov in števil od ena do trinajst.
Vsak dan označuje tudi zvezo z enim od štirih glavnih smeri neba.
Znamenja 20. dnevov so
Te dneve so kombinirali skupaj s števili. Na primer: 1 cipactli, 2 eecatl, 3 calli in tako naprej do 13 acatle, kateremu so sledili 1 ocelotl, 2 quauhtli, itd. Ker števili 13 in 20 nimata skupnega faktorja, je lahko perioda 13 × 20 dni, oziroma 260 minila še preden se je pojavil dan 1 cipactli. Ta perioda 260 dni je sestavljala vedeževalski oziroma obredni koledar, znan kot tonalamatl. Tonalamatl je bil naprej razdeljen na več načinov: v nekaterih rokopisih je vsaka od dvajsetih 13-dnevnih period, oziroma tednov prikazana posebej skupaj z likom boga, ki je bil še posebej vezan na prvi dan in katerega vpliv se je razširil skozi ves »teden«. V nekaterih rokopisih je tonalamatl urejen na drugačen način, v pet dolgih vodoravnih vrstic s po 52 dnevi. Vsaka vrstica in vsak navpičen stolpec petih dni ima vodilni znak božanstva, katerega vpliv je bilo potrebno spoštovati.
Niso še z gotovostjo ugotovili, ali je azteški koledar starejši od majevskega koledarja, in kateri koledar je na katerega vplival. Veliko pokazateljev pa pravi, da je bilo ravno nasprotno, in da so Azteki v bistvu le nekako prevzeli in si prilagodili majevski koledar, ki je še bolj zapleten.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.