From Wikipedia, the free encyclopedia
Asta Znidarčič, slovenska književnica, prevajalka in umetnostna zgodovinarka, * 24. junij 1916, Novo mesto,[1] † (?) oktober 2006, (?).
Asta Znidarčič | |
---|---|
Rojstvo | 24. junij 1916 Novo mesto |
Smrt | oktober 2006 (90 let) |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Kraljevina Jugoslavija Avstro-Ogrska |
Poklic | novinarka, pesnica, pisateljica, umetnostna zgodovinarka, prevajalka, publicistka, kritičarka, kustosinja |
Obiskovala je gimnazijo v Kranju (1927–1931) in Ljubljani (1931-1935), od 1935 je študirala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1950 diplomirala. Študij je večkrat prekinila, med drugim je od 1937–1940 živela v Sarajevu in 1946–1947 v Skopju. Med nemško okupacijo je bila 1944 v Ljubljani aretirana in zaprta do osvoboditve 1945. Med leti 1945/1946 je bila je novinarka v uredništvu Naše žene, od 1951 (honorarno od 1949) pa kustosinja v ljubljanski Narodni galeriji in 1976 stopila v pokoj, ter kot upokojenka postala sodelavka Slovenskega biografskega leksikona.
V zadnjem desetletju pred 2. svet. vojno je v revijah in časopisih objavljala razpoloženjske črtice, pozneje pa tudi črtice z vojno tematiko. Njene pesmi so predvsem razpoloženjske, ljubezenske in refleksivne, v njih pa izpoveduje svoje razmerje do umetnosti in sveta (Zlati mrak, 1968 in Tuje pokrajine, 1982). Napisala je nekaj iger za otroke (Kraljična brez bisera, predvajano 1956). V številnih člankih je obravnavala številne teme iz slovenske umetnostne zgodovine, objavila pa je tudi več likovnih kritik.
Prevajala je iz francoščine italijanščine in srbohrvaščine ter med drugim prevedla knjigi: Zeleno žito (Sidonie-Gabrielle Colette, 1962) in Umetnostni zakladi Jugoslavije (1970) ter številne radijske igre, ki so bile izvajane na Radiu Ljubljana, mdr.: Črnci (Jean Genet, 1969), Čakalnica (M.C. Seprum, 1970), Ne želi svojega bližnjega žene! (Fjodor Mihajlovič Dostojevski, 1971), Asemian, kralj (Bernard Binlin Dadie, 1972) in druge. Črtice iz francoščine in italijanščine pa je prevajala za mladinske liste (Ciciban in Pionir, 1945–1970).
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.