Alpska mastnica

Alpska mastnica
	; Alpska mastnica, Avstria
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke);
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice);
Red:	Lamiales (ustnatičevci);
Družina:	Lentibulariaceae (mešinkovke);
Rod:	Pinguicula (mastnica);
Vrsta:	P. alpina;
Znanstveno ime
	Pinguicula alpina; L., 1753

Alpska mastnica (znanstveno ime Pinguicula alpina) je mesojeda rastlina. Raste od dolin, sredogorja in vse do alpskih vrhov na skromnih rastiščih revnih z dušikovimi spojinami. Uspeva v senci in na hladnem, kjer vode skoraj nikoli ne zmanjka. Pogosto jo najdemo tudi na apnenčastih tleh, kar je med mesojedkami bolj izjema.

Podatki na hitro Znanstvena klasifikacija, Znanstveno ime ...

Zapri

Opis

Listi

Mastnice imajo na površini listov in cvetnih stebelc žleze, ki izločajo lepljive kapljice. Pod prsti je občutek zelo podoben otipavanju mehkega masla ali masti. Odtod mastnicam ime. Tudi latinsko ime ima enak pomen (Pinguis = masten, debel).

Cvet

Mastnica ima rozeto bledo-zelenih do rdečkastih mesnatih listov. Listi so na robovih in na koncu zavihani navzgor. Iz rozet požene cvetni pecelj z enim cvetom, le tu in tam sta po dva. Cvet ima pet zraslih venčnih listov, zgoraj dva večja in spodaj tri manjše. Zadaj je cvetni venec podaljšan v dolgo ostrogo. V žrelu so vidne rumene dlačice. Cvet alpske mastnice je bel.

Steblo

Mastnica ima zelenkasto dolgo steblo.

Način ulova

Drobne žuželke, zlasti komarji, uši in druge mušice se prilepijo na list, nato se začne iz drobnih prebavnih žlez izločati sok, ki ujete žuželke prebavi. Sok vsebuje še snovi, ki preprečujejo gnitje in plesnenje ostankov žuželk.

Viri

SLATNER, Jure. »Mesojedke«. Pridobljeno 12. aprila 2010.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Alpska mastnica