Aladar Zahariaš (Aladár Zahariás),[3] slovenski kipar in likovni učitelj, * 22. oktober 1926, Zrenjanin, † november 2006

Podatki na hitro Rojstvo, Smrt ...
Aladar Zahariaš
Rojstvo22. oktober 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1]
Zrenjanin, Beograjska oblast[d], SHS
Smrtnovember 2006[2] (80 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklickipar, učitelj umetnosti, univerzitetni učitelj
Zapri

Mladost

Bil je srbskega rodu. Kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Ljubljano.

Študij

V Subotici je obiskoval tečaj figurativnega risanja in diplomiral na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu.[4] Študiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost[5] in sicer med letoma 1951 in 1956. Nato je v letih 1957 in 1958[navedi vir] opravil podiplomski specialistični študij nadaljeval pri profesorju Karlu Putrihu.[5]

Delo

Večina njegovega opusa iz začetnih let je nastajala v varjenem železu, nadalje pa po različnih klasičnih kiparskih zgledih kot male plastike, odprte plastike, modeliranje figur v žgani glini, terakoti, mavčnih osnutkih, v odlitkih ženskih aktov in torzev v bronu ipd. Bil je likovni pedagog na srednji šoli v Ljubljani in mentor številnim novim mlajšim kiparjem.

Poučeval je na Pedagoški akademiji v Ljubljani.[6]

Leta 1952 je za občino Ribnica in pod pokroviteljstvom podjetja Riko Ribnica izdelal Mestni spomenik revolucije. Spomenik stoji na ploščadi v centru mesta, ideja pa je nastala ob pripravah na praznovanje 900-letnice Ribnice. Spomenik, ki je posvečen vstaji in revoluciji ter prvi ribniški partizanski četi, so odkrili 26. marca 1982.

Za občino Ljubljana je leta 1976 izdelal doprsni kip Karla Destovnika – Kajuha. Spomenik je stal na tlakovani ploščadi zahodno od OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Štepanjskem naselju, v Jakčeva ulici 42. Februarja 2014 so ga ukradli in marca istega leta našli. Od takrat tam stoji njegova kopija.[7][8][9]

Leta 1981 je zmodeliral kip Jurija Vege, za spomenik pred njegovo rojstno hišo v Zagorici.

Ena izmed znanih in lepših umetnin je tudi tematska skulptura z naslovom "Don Kihot, Sančo Pansa in konj Rosinant".

Sklici

Wikiwand in your browser!

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.

Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.