Živosrebrov fulminat

Živosrebrov(II) fulminat (kemijska formula Hg(CNO)₂) je primarni eksploziv, ki je zelo občutljiv na trenje in udarec. Uporablja se predvsem v netilkah in detonatorjih kot sprožilo za sekundarne eksplozive. Izomer živosrebrovega(II) fulminata je živosrebrov(II) cianat, ki je tudi občutljiv na pritisk in eksploziven.^[1]

Živosrebrov fulminat

Identifikatorji
Številka CAS	628-86-4
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
ChEBI	CHEBI:39152
ChemSpider	9197626
ECHA InfoCard	100.010.053
PubChem CID	11022444
UNII	O8H2ZFF76L
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID40893599
InChI InChI=1S/2CNO.Hg/c2*1-2-3; Key: MHWLNQBTOIYJJP-UHFFFAOYSA-N InChI=1/2CNO.Hg/c2*1-2-3;/rC2HgN2O2/c6-4-1-3-2-5-7 Key: MHWLNQBTOIYJJP-HZIBCBEIAJ
SMILES [O-][N+]#C[Hg]C#[N+][O-]
Lastnosti
Kemijska formula	Hg(CNO)2
Molska masa	284,624 g/mol
Videz	Siva kristalinična snov
Gostota	4,43 g/cm3
Topnost v vodi	rahlo topen
Topnost	topen v etanolu, amonijaku
Podatki o eksplozivu
Občutljivost na tresljaje	visoka
Očutljivost na trenje	visoka
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Živosrebrov fulminat se je začel uporabljati v 1830. letih v majhnih bakrenih netilkah za črni smodnik v enostrelnih puškah sprednjačah in je kmalu v celoti nadomestil kremen. V drugi polovici 19. in v večini 20. stoletja se je poleg kalijevega klorata uporabljal v netilkah nabojev za pištole in puške. Živosrebrov fulminat ima veliko prednost pred kalijevim kloratom, ker ni koroziven, vendar s staranjem njegov učinek oslabi, zaradi razpadanja. Pri tem nastane živo srebro, ki tvori amalgame in tako oslabi medeninaste tulce naboja. Sodobne netilke so napolnjene z bolj učinkovitimi primarnimi eksplozivi, ki niso korozivni, so manj toksični in bolj obstojni na staranje. Mednje spadajo svinčev azid, svinčev trinitroresorcinat in derivati tetrazena. Nobena od teh spojin ne vsebuje živega srebra, katerega dobava je v vojnem času lahko problematična.

Priprava

Živosrebrov fulminat se pripravlja z raztapljanjem živega srebra v dušikovi(V) kislini in dodajanjem etanola v nastalo raztopino. Prvi ga je pripravil Edward Charles Howard leta 1800.^[2] Kristalna struktura fulminata je bila določena šele teta 2007.^[3]

Na podoben način se lahko pripravi tudi srebrov fulminat (AgCNO), ki je še bolj nestabilen od živosrebrovega fulminata in eksplodira celo v vodi.

Zunanje povezave

• Portal Vojaštvo

• National Pollutant Inventory - Mercury and compounds Fact Sheet
• »300 years after discovery, structure of mercury fulminate finally determined«. physorg.com. 24. avgust 2007.

Glej tudi

• Portal Vojaštvo

• Eksploziv

Sklici

1. LookChem
2. Howard, Edward (1800). »On a New Fulminating Mercury«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. 90 (1): 204–238. doi:10.1098/rstl.1800.0012.
3. Beck, W.; Evers, J.; Göbel, M.; Oehlinger G.; Klapötke, T.M. (2007). »The Crystal and Molecular Structure of Mercury Fulminate (Knallquecksilber)«. Zeitschrift für anorganische und allgemeine Chemie. 633 (9): 1417–1422. doi:10.1002/zaac.200700176.