Žadovinek

Žadovinek je naselje v Občini Krško. Leži na južnem robu Krškega in vzhodnem robu Leskovca pri Krškem na naplavni ravnici Remen.

Žadovinek
Žadovinek Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°56′2.89″N 15°29′39.86″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Posavska
Tradicionalna pokrajina	Dolenjska
Občina	Krško
Površina
• Skupno	3,17 km2
Nadm. višina	155,9 m
Prebivalstvo  (2024)[1]
• Skupno	124
• Gostota	39 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	8273 Leskovec pri Krškem
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Področje vasi  in izvor imena

Področje Žadovinka je do leta 1964 segalo od potoka Žlapovec na severu do odcepa ceste za Brege na jugu, od vključno naplavne ravnice Petrovci na zahodu do Save na vzhodu. To področje leži na okljuku Save, torej za ovinkom. Ta položaj je po ustnem izročilu tudi izvor imena: za ovinkom ─> Zad ovinek ─> Žadovinek.

Danes je področje vasi manjše, ker je bil leta 1964 del vasi na Petrovcih priključen mestu Krško.

Na Petrovcih so bile samo posamezne hiše. Osrednji del vasi, ki nosi ime Srednji Marof, leži v Remenu.

Gospodarske dejavnosti

Pred prvo in drugo svetovno vojno je bila glavna dejavnost v kraju kmetijstvo. Nekaj obrti je bilo na Petrovcih: cementninarstvo Pirc, žaga Petrovič, kovaštvo Butkovič in mizarstvo Župančič.

Pred prvo svetovno vojno je bila na Srednjem Marofu avstroogrska topniška kasarna. Strelne položaje za topniške vaje so imeli pri Gorenji vasi pri Leskovcu, cilji pa so bili v Remenu vzhodno od Žadovinka. Strelske vaje s puško so imeli vojaki v Rorah nad Krškim.

Po drugi svetovni vojni je kmetijstvo kot privatna dejavnost zamiralo. Danes v vasi ni več čistih kmetov. Kmetijska dejavnost je po drugi svetovni vojni postopoma prehajala v roke Kmetijske zadruge Krško ter po letu 1991 v roke podjetja Evrosad, ki je njen naslednik.

Večina prebivalstva je zaposlenih v podjetjih v Krškem in okolici. V centru vasi na Srednjem Marofu so garaže avtoprevoznika ter mehanična delavnica za popravilo koles. V prostorih bivše avstroogrske vojašnice ima svoje prostore podjetje Evrosad ter plantaža gob.

Sedanji severni del Žadovinka nima direktne cestne povezave s centrom vasi. Danes je tu industrijska cona. Industrija in trgovski lokali so danes tudi na nekdanjem zahodnem delu Žadovinka, na Petrovcih.

Druge dejavnosti

Konjske in speedway dirke

Na ravnini južno in vzhodno od Žadovinka so se pred drugo svetovno vojno odvijale kmečke igre. Tako je na tem mestu nastal hipodrom. Konjske dirke, ki so se odvijale tu, so imele vsedržavni pomen v takratni Jugoslaviji.

Leta 1946 je bil zgrajen nov hipodrom, poimenovan Stadion Matije Gubca v severnem delu Žadovinka ob potoku Žlapovec. Po letu 1950 se je začel v Krškem razvijati speedway. Tekmovalno progo za ta motoristični šport so zgradili znotraj steze za konjske kasaške steze. Notranjost te steze pa so uporabili za parkur, kadar so bile na konjeniških dirkah na sporedu tudi tekme v preskakovanju ovir.

V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je začela konjereja na Krškem polju usihati. S tem se je zanimanje za konjske dirke na tem področju zmanjševalo. Istočasno so se povečevale varnostne zahteve za speedway steze. Zgraditi je bilo potrebno varovalne ograde, ki so zakrivale pogled na konjsko stezo. S tem se je interesantnost konjskih dirk na tem stadionu še dodatno zmanjšala in konjske prireditve so usahnile.

Ko ni bilo več konjskih prireditev, je dobil stadion drugačen pomen. Poleg speedwaya se je na osrednji zelenici začel razvijati nogomet. Na južnem delu stadiona je ostal velik neizkoriščen prostor. Na njem je nastal poligon za učenje avtomobilske vožnje za začetnike. Poligon so takrat uporabljali tako civilni inštruktorji  AMZ kot vojaški inštruktorji garnizije Cerklje ob Krki, ki so učili vojake voziti kamione.

Danes je na mestu nekdanjega poligona za učenje avtomobilske vožnje več teniških igrišč ter prostor za balinanje. Ti dve dejavnosti zasedata polovico površine nekdanjega poligona. Druga polovica je trenutno prazna ter služi za organiziranje večjih prireditev oziroma za parkirni prostor ob speedway dirkah.

Letalstvo in padalstvo

Vojaško letališče v Cerkljah ob Krki je nastalo leta 1938, takrat še s travnato stezo. Med vojno ga je uporabljalo nemško letalstvo, po vojni pa ga je obnovila tedanja Jugoslovanska ljudska armada. Ker je bila vzletno pristajalna steza na tem letališču betonska, je bila močno ranljiva v primeru letalskega napada. Zato je JLA poiskala rezervno letališče. To je bilo na jugovzhodu Žadovinka, na travniku med Bregami in Žadovinkom, kjer je bil teren dovolj trden in raven, da so lahko na njem pristajala in vzletala tedanja letala.  Na tem prostoru so imeli vaje v skokih iz aviona tudi takratni vojaški padalci.

S pojavom večjih, težjih in zmogljivejših letal je to rezervno letališče izgubilo pomen, ker je bilo premajhno za njih. S pojavom prvih motornih zmajev v Sloveniji se je pojavila potreba po letališčih zanje. Zmajarji, združeni v klubu KRILA KLUB KRŠKO, so svoj prostor našli prav na bivšem vojaškem rezervnem letališču v Žadovinku. Kasneje so v klubu nabavili tudi prvo ultra lahko letalo, pri čemer je imel pomembno vlogo g. Resman iz Leskovca. Na tem travniku še danes občasno vzletajo in pristajajo motorni zmaji in motorni padalci.  Na omenjenem travniku so najprej letali z motornimi zmaji. Mislim, da so bili to »KRILA KLUB KRŠKO«. Nato so nabavili UL letalo. Mislim, da tu nastopi g. Resman, ki je najbrž primaknil pomemben delež za nakup. Po nekaj letih se je g. Resman lotil pravega letalstva, mislim, da v Novem mestu. Zgodba omenjenega kluba pa je šla svojo pot. Na tem travniku se še vedno pojavljajo posamezni motorni zmaji in motorni padalci. Verjetno je to bolj priložnostno.

Po osamosvojitvi Slovenije cerkljansko letališče ni bilo več tako strogo vojaško in tako zaprto. Gospod Resman je skušal v letu 1999 vzpostaviti civilno letališče v okviru vojaškega. Ker mu takrat ni uspelo, je uredil in registriral vzletišče za UL letala ob modelarski stezi, slab kilometer zahodneje od vzletišča za zmajarje in padalce. Postavil je tudi hangar. Okoli leta 2005 je civilni del letališča v Cerkljah zaživel in gospod Resman se je s svojim letalom preselil tja. Južno od Žadovinka so ostali samo še modelarji.

Letalsko modelarstvo

Uradna zgodovina društva sega v leto 1979, ko so se prvič zbrali v tehnični učilnici v OŠ Jurija Dalma, društvo pa je bilo uradno registrirano leta 1980 z imenom Modelarski klub Krško. Že od samega začetka so hodili letet na travnik, na katerem izvajajo svojo dejavnost še sedaj. Zaradi peščenih tal tu ne zraste veliko in kmetje so ga takrat kosili samo enkrat na leto. Tako je še tudi danes.

V začetku še niso imeli steze in so leteli tam, kjer je bilo manj trave, pristajali so, kakor je naneslo. Kasneje so soorganizirali Srečanje mladih tehnikov in na travnik so v ta namen postavili manjši kontejner. To se je izkazalo za zelo praktično in kasneje so ga zamenjali za majšo barako. Tudi vzletno stezo so začeli kositi in z lastniki zemljišča so si izgovorili dovoljenje. To se je dogajalo v obdobju približno 1984-1988. Sporazum, ki so ga večkrat prilagodili trenutnim razmeram, traja še danes.

Glede na opremo, ki jo imajo na modelarskem letališču, velja to letališče za enega bolje opremljenih v Sloveniji. Na njem je bilo organiziranih že več velikih modelarskih srečanj in tekmovanj.

Kinologi

V osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja je zraven modelarskega letališča delovalo tudi kinološko društvo iz Krškega. Zaradi sporov z lastniki so morali z dejavnostjo na tem terenu prekiniti.

Modelarsko letališče v Žadovinku

Sklici in opombe

1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.

Glej tudi

• seznam naselij v Sloveniji

Stara domačija v Žadovinku