Šoba
From Wikipedia, the free encyclopedia
Šoba je v tehniki zoženo mesto na vhodu ali izhodu cevi. V šobi se spreminja hitrost snovi, s tem pa tudi tlak (Bernoullijeva enačba), kar oblikuje tok tekočine pri izstopu iz šobe (pretok, hitrost, tlak, oblika).
Za druge pomene glej Šoba (razločitev).

Uporaba
Šoba spreminja volumen tekočine, največkrat da razpršimo tekočino v majhne kapljice (npr. razpršilne šobe v škropilnikih in vbrizgovalne šobe v dizelskih motorjih). Velikost šobe vpliva na pretok, zato se uporablja za natančne odmerke tekočin (npr. pri uplinjačih, oljnih gorilnikih, v zgorevalnih komorah reakcijskih motorjev, v raketnih motorjih, v turbinah). Oblika šobe vpliva na obliko curka; s hitrim ohlajanjem snovi (umetnih mas, stekla) takoj po izstopu iz šobe lahko izdelajo vlaknasto prejo z izbranim presekom. Pri tem stiskalnica potiska vročo talino skozi luknjice v plošči (predilne šobe), takoj za ploščo pa izstopajoča vlakna ohladijo. V šobi lahko nastane podtlak, kar izkoriščajo za črpanje druge snovi v curek (npr. v uplinjaču tok zraka sesa gorivo - Venturijeva cev).
Glej tudi
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.