Šešče pri Preboldu

Šešče pri Preboldu je naselje v občini Prebold. V jedru gre za obcestno naselje na terasi nad reko Savinjo, ki sega na jugu do vznožja Homa (607 m). Naselje leži vzhodno od Prebolda, južno od Šempetra v Savinjski dolini in zahodno od Griž. Skozi naselje teče potok Kolja.^[2]

Šešče pri Preboldu
Šešče pri Preboldu Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′12.27″N 15°7′27.65″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Savinjska
Tradicionalna pokrajina	Štajerska (pokrajina)
Občina	Prebold
Površina
• Skupno	2,14 km2
Nadm. višina	285,5 m
Prebivalstvo  (1 januar 2020)[1]
• Skupno	461
• Gostota	220 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	3312 prebold
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Savinja,ki teče severno od kraja je bila velika prometna ovira, dokler je niso konec 19. stoletja regulirali. Čez reko je pri Šeščah vozil brod do leta 1958, ko je bil na njej postavljen prvi (leseni) most, ki ga je odnesla povodenj leta 1964, zato so na njegovem mestu postavili današnjega železobetonskega.^[3]

Po podatkih popisov so imele Šešče leta 1754 - 161 prebivalcev,^[4] leta 1869 - 261, leta 1880 - 316, leta 1890 - 304, leta 1900 - 286, let 1910 - 270, leta 1931 - 270, leta 1948 - 326, leta 1953 - 319, leta 1961 - 347, leta 1971 - 346,^[5] leta 1981 - 349,^[6] leta 1991 - 366,^[7] leta 2001 - 391^[8] in leta 2011 - 421 prebivalcev.^[9]

Število prebivalcev Šešč od leta 1754 do leta 2011

	1754	1869	1880	1890	1900	1910	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1992	2001	2011
	161	261	316	304	286	270	270	326	319	347	346	349	366	391	421

Ime kraja

Šešče pri Preboldu so prvič omenjene v urbarju štajerske deželnoknežje posesti iz leta 1265 kot Gehsitz, krajevno ime je v različnih dokumentih nosilo podobne različice imena. Ime naselja se je, ob reorganizaciji lokalne oblasti in ob vključitvi v občino Sv. Pavel pri Preboldu, zapisalo kot Šešice (v nemški različici - Schoeschitz). Današnjo obliko slovenskega imena v bohoričici - Sheshzhe - je najti v šolskem poročilu o obisku otrok iz leta 1836, v občinskih dokumentih pa se Šešče prvič tako zapišejo šele leta 1905.^[10]

Jezikoslovci razlagajo ime naselja iz osebnega imena, oziroma iz osnove na Šeš-, Šeh- ali Seš-,^[11] medtem ko se druga razlaga opira na starejše (nemške) zgodovinske ugotovitve, da so se najstarejši kraji na Štajerskem poimenovali po stari nemškem izrazu za sedež (oblasti) - Gschitz, kar naj bi nakazovalo, da so bile to koseške, oziroma vasi kmetov svobodnjakov, ali celo vasi nižjega plemstva.^[10]

Gospodarstvo

Njiva, kjer gojijo hmelj

Šešče pri Preboldu, Green Valley Zupanc Plac

Green Valley Zupanc Plac, nogomet.

Najpomembnejše kmetijske panoge so hmeljarstvo, govedoreja in okopavine, s kmetijstvom se ukvarjajo le še večje kmetije.Krajani hodijo na delo v večje kraje v soseščini: Prebold, Šempeter, Polzela in Žalec.^[12] Industrije v naselju ni, deluje nekaj samostojnih podjetnikov - obrtnikov in gostinska lokala.

Zgodovina

Georg Vischer: Dvorec Šenpihl (Topographia Ducatus Stiriae, 1681)

Območje vasi je bilo nedvomno poseljeno že v prazgodovini, na Homu je stala naselbina v nižinskem delu pa je evidentiranih okoli 50 grobnih gomil, ki so bile večinoma vse že arheološko raziskane konec 19. in v drugi polovici 20. stoletja. Poseljenost se je ohranila skozi antično obdobje. V srednjem veku so bile Šešče najprej deželnoknežja posest, v 18. stoletju so posamezne domačije v vasi pripadale kar sedmim različnim gospoščinam, največji del pod Novo Celje in Teharje. Dvorec Šenpihl (Schönbüchel) je nastala v 17. stoletju in naj bi bil naslednik gradu Žaženberk (Sachsenwart). Dvorec je hitro pričel menjati lastnike in je propadel že v 19. stoletju. V 1. svetovni vojni so padli trije Šeščani vsi na vzhodni (ruski) fronti. V času 2. svetovne vojen pa je življenje izgubilo 26 Šeščanov.^[13]

Sklici in opombe

1. »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
2. Krajevni leksikon Slovenije. Medobčinska knjižnica Žalec: DZS. 1995. str. 378. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
3. Dolinar, Ivan (2015). Vas Šešče skozi preteklost. Medobčinska knjižnica žalec: Občina Prebold. str. 9-13. COBISS 281668096. ISBN 978-961-285-011-1.
4. Dolinar, Ivan. Vas Šeče skozi preteklost. str. 171.
5. Krajevni leksikon Slovenije; knjiga 3; svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Medobčinska knjižnica Prebold. 1976. str. 474. COBISS 18172417.
6. »Statistični urad RS«. Popis 1981. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2020. Pridobljeno 28. marca 2020.
7. »Statistični urad RS«. Popis 1991. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2021. Pridobljeno 28. marca 2020.
8. »Statistični urad RS«. Popis 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2019. Pridobljeno 28. marca 2020.
9. »Statistični urad RS«. Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, letno. Pridobljeno 28. marca 2020.
10. Dolinar, Ivan. Vas Šešče skozi preteklost. str. 34-35.
11. Snoj, Marko (2009). Slovenski etimološki slovar. Medobčinska knjižnica Žalec: Modrijan. str. 411. COBISS 246749952. ISBN 978-961-6465-37-3.
12. Krajevni leksikon Slovenije. 1995. str. 378.
13. Dolinar, Ivan. Vas Šešče skozi preteklost. str. 15-33; 53-62; 154-161.