Leto

Za druge pomene glej Leto (razločitev).

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Koledarsko navadno leto ima 365 dni, prestopno leto pa 366 dni.

Astronomska leta

Julijansko leto

Glavni članek: julijansko leto.

Julijansko leto, ki se uporablja v astronomiji in drugih znananostih, je časovna enota definirana kot 365,25 dni. To je običajen pomen za enoto »leto« (simbol "a" iz latinščine annus), ki se uporablja v različnih znanstvenih vsebinah. Julijansko stoletje 36.525 dni in Julijansko tisočletje 365.250 dni se uporabljata v astronomskih izračunih. Po konvenciji se Julijansko leto uporablja v izračunih razdalj pri svetlobnih letih.

V Unified Code for Units of Measure se simbol a (brez podpisane črke) vedno nanaša na Julijansko leto a_j kot točno 31.557.600 sekund.

365,25 dni 86.400 sekund = 1 a = 1 a_j = 31,5576 Ms

Dodajo se lahko SI predpone multiplikatorjev ka (kiloannus), Ma (megaannus) itd.

Sidersko, tropsko in anomalistično leto

Glavni članek: Precesija enakonočij.

Sidersko leto (zvezdno leto) je dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Njegova povprečna dolžina je 365,256363004 srednjih Sončevih dni (365^d6^h9^m9,76^s) (epoha J2000,0 = 1. januar, 2000, 12:00:00 TT).^[1]

Danes je povrečno tropsko leto definirano kot čas povprečne ekliptične dolžine Sonca^[2] oziroma čas med dvema zaporednima spomladanskima enakonočjema^[3].

Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje). Povprečna dolžina je 365,259636 dni (365^d6^h13^m52,6^s) (epoha J2011,0).^[4]

Drakonsko leto

Drakonsko leto, ekliptično leto ali leto mrka je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune. Povprečna dolžina je 346,620075883 dni(365^d14^h52^m54^s) (epoha J2000,0).

Lunarno leto

Lunarno leto sestavlja dvanajst polnih ciklov Luninih faz, kot so vidne z Zemlje. Dolžina je približno 354,37 dni.

Gaussovo leto

Gaussovo leto traja 365,2568983 dni in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še točneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenem tiru imel obhodni čas točno 1 Gaussovo leto.

Besslovo leto

Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je:

B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189

Povzetek

Povzetek

Dni	Tip leta
346,62	Drakonsko, imenovano tudi ekliptično
354,37	Lunarno
365	Navadno leto v mnogih sončevih koledarjih
365,24219	Tropsko, povprečno in nato zaokroženo za epoho J2000,0
365,2425	Gregorijansko, v povprečju
365,25	Julijansko
365,25636	Sidersko, za epoho J2000,0
365,259636	Anomalistično, povprečno in nato zaokroženo za epoho J2011,0
366	Prestopno leto v mnogih sončevih koledarjih.

Simboli

V Mednarodnem sistemu veličin je simbol za leto (kot enota časa) a, ki izhaja iz latinske besede annus.^[5]

Unified Code for Units of Measure^[6] omogoča ustrezne primerjave in prevajanje med merskimi enota iz ISO 1000, ISO 2955 in ANSI X3.50 ^[7] z uporabo

ar za ar in:

a_t = a_t = 365^d5^h48^m46^s oz. 365,24219 in pomeni tropsko leto^[8]

a_j = a_j = 365,25 dni za Julijansko leto^[8]

a_g = a_g = 365,2425 dni za Gregorijansko leto

a = 1 a_j (brez dodanega uvrščevalnika)

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo in Mednarodna zveza geoloških znanosti sta leta 2000 skupaj predlagali definicijo annus, s simbolom a, kot dolžino za tropsko leto:

a = 31.556.925,445 sekund (približno 365,24219265 efemeridnih dni)

To se razlikuje od zgoraj navedene definicije 365,25 dni za približno 20 delcev na milijon. V skupnem dokumentu piše, da definicije tipa Julijansko leto »nosijo v sebi vnaprej programirano zastarelost zaradi spremenljivosti Zemljinega kroženja okoli Sonca«, potem pa predlaga uporabo dolžine tropskega leta od leta 2000 n. š. dalje, kar pa seveda samo po sebi nosi enak problem.^[9][10] (Tropsko leto oscilira s časom za več kot minuto.)

SI predpone multiplikatorjev

• ka (za kiloannus), je enota časa enaka tisoč let. Tipično se uporablja v geologiji, paleontologiji in arheologiji za obdobji holocen in pleistocen, kjer se uporablja tehnika neradiokarbonskega datiranja.
• Ma (za megaannus), je enota časa enaka milijonu (10⁶) let. Običajno se uporablja v znanstvenih disciplinah kot so geologija, paleontologija in nebesna mehanika za določevanje zelo dolgih časovnih period v preteklosti ali prihodnosti. Na primer, dinozaver Tyrannosaurus rex je živel pred približno 66 Ma (66 milijonov let).
• Ga (za gigaannus), je enota časa enaka 10⁹ let (ena milijarda). Običajno se uporablja v znanstvenih disciplinah kot so kozmologija in geologija za označevanje ekstremno dolgih časovnih period v preteklosti. Na primer, Zemlja je nastala pred približno 4,57 Ga (4.57 milijardami let).
• Ta (za teraannus), je enota časa enaka 10¹² let (en bilijon).
• Pa (za petaannus), je enota časa enaka 10¹⁵ let (ena bilijarda).
• Ea (za exaannus), je enota časa enaka 10¹⁸ let (en trilijon).

Okrajšave za "pred leti"

V geologiji in paleontologiji se včasih razlikuje med kratico "yr" za leta in "ya" za leti v kombinaciji s predponami za tisoč, milijon ali milijardo.^[11] V arheologiji, ki se ukvarja z novejšimi obdobji, običajno izraženi datumi, npr. »10.000 pr. n. št.« se lahko uporablja kot bolj tradicionalna oblika kot »Pred sedanjostjo«.

Te okrajšave so:

Ne-SI okrajšave	Okrajšava za	SI-predpona enakovredna	Definicija	Primer
				Dogodek	Čas
kyr	kilo let	ka	tisoč let
myr Myr	milijon let Mega let	Ma	Milijon let
byr Gyr	milijarda let Giga let	Ga	milijarda let (tisoč milijonov let)
kya	kilo let v preteklosti		Pred časom v ka	Videz Homo sapiens Migracija izven Afrike Zadnji ledeniški maksimum Neolitska revolucija	Okoli 200 kya okoli 60 kya okoli 20 kya okoli 10 kya
mya Mya	pred milijoni let Pred mega leti		Pred časom v Ma	Pliocen Zadnji geomagnetni obrat[12] Začelo se je zadnje ledeniško obdobje (eemska stopnja) Začel se je holocen	53 do 2,6 mya 0,78 mya 0,13 mya 0,01 mya
bya Gya	pred milijardami let pred giga leti		Pred časom v Ga	Najstarejši evkarionti Nastanek Zemlje Veliki pok	2 bya 4,5 bya 13,8 bya

Uporaba mya in bya je v sodobni geofiziki zastarela, priporočena uporaba je Ma in Ga za datume Pred sedanjostjo, vendar m.y. za trajanja epoh. To ad hoc razlikovanje med 'absolutnim' časom in časovnimi intervali je nekoliko sporno med člani Geološkega društva Amerike.^[13]

Glej tudi

• 2024
• ISO 8601
• Človek-ura
• leto sveta (Anno mundi)
• proračunsko leto

Sklici

1. International Earth Rotation and Reference System Service. (2010).IERS EOP PC Useful constants.
2. Richards, E. G. (2013). Calendars. In S. E. Urban & P. K. Seidelmann (Eds.), Explanatory Supplement to the Astronomical Almanac (3rd ed.). Mill Valley, CA: University Science Books. p. 586.
3. Prosen, Marijan (2001–2002). »Koledar« (PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Zv. 29, št. 1. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. str. 18. ISSN 0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 17. avgusta 2015.
4. Astronomical Almanac for the Year 2011. Washington and Taunton: US Government Printing Office and the UK Hydrographic Office. 2009. str. A1, C2.
5. Russ Rowlett. »Units: A«. How Many? A Dictionary of Units of Measurement. University of North Carolina. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2008. Pridobljeno 9. januarja 2009.
6. Gunther Schadow, Clement J. McDonald. »Unified Code for Units of Measure«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2008. Pridobljeno 16. avgusta 2015.
7. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2010. Pridobljeno 16. avgusta 2015.
8. Modic, Dušan (1993–1994). »Koledar« (PDF). Presek, List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje. Zv. 21, št. 2. Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. ISSN 0351-6652. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 16. avgusta 2015.
9. Norman E. Holden; Mauro L. Bonardi; Paul De Bièvre; Paul R. Renne; Igor M. Villa (2011). »IUPAC-IUGS common definition and convention on the use of the year as a derived unit of time (IUPAC Recommendations 2011)«. Pure and Applied Chemistry. 83 (5): 1159–1162. doi:10.1351/PAC-REC-09-01-22.
10. Celeste Biever (27. april 2011). »Push to define year sparks time war«. New Scientist. Pridobljeno 28. aprila 2011.
11. North American Commission on Stratigraphic Nomenclature. »North American Stratigraphic Code (Article 13 (c))«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2014. Pridobljeno 6. junija 2024. Dogovor in okrajšave. – Starost stratigrafske enote ali čas geološkega dogodka, kot je običajno določen z numeričnim datiranjem ali s sklicevanjem na umerjeno časovno skalo, se lahko izrazi v letih pred sedanjostjo. Enota za čas je sodobno leto, kot je trenutno priznano po vsem svetu. Priporočene (vendar ne obvezne) okrajšave za takšno starost so množitelji SI (Mednarodni sistem enot) skupaj z "a" za annus: ka, Ma in Ga za kilo-annus (10³ leta), Mega-annus (10⁶ let) oziroma Giga-annus (10⁹ let). Uporaba teh izrazov po vrednosti starosti sledi dogovoru, uveljavljenemu na področju datiranja C-14. "Sedanjost" se nanaša na leto 1950 AD, kvalifikatorji, kot sta "pred" ali "pred sedanjostjo", pa so za vrednostjo izpuščeni, ker je merjenje trajanja od sedanjosti do preteklosti implicitno v označbi. Nasprotno pa trajanje oddaljenega intervala geološkega časa, kot število let, ne sme biti izraženo z istimi simboli. Okrajšave za število let, brez sklicevanja na sedanjost, so neformalne (npr. y ali yr za leta; moj, m.y. ali m.yr. za milijone let; in tako naprej, kot narekuje prednost). Na primer, meje obdobja pozne krede so trenutno umerjene na 63 milijonov in 96 milijonov, vendar je časovni interval, ki ga predstavlja ta doba, 33 milijonov let.
12. Clement, Bradford M. (8. april 2004). »Dependence of the duration of geomagnetic polarity reversals on site latitude«. Nature. 428 (6983): 637–640. Bibcode:2004Natur.428..637C. doi:10.1038/nature02459. PMID 15071591. S2CID 4356044.
13. »Time Units«. Geological Society of America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2016. Pridobljeno 17. februarja 2010.

Zunanje povezave

• letnice na Wikiverzi