vrsta glive From Wikipedia, the free encyclopedia
Dolgobetna česnovka (znanstveno ime Mycetinis alliaceus) je gliva iz družine livkarjevk. Ime je dobila po značilnem vonju po česnu.
Dolgobetna česnovka | |
---|---|
Znanstvena klasifikacija | |
Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
Kraljestvo: | Fungi (glive) |
Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
Red: | Agaricales (listarji) |
Družina: | Omphalotaceae (livkarjevke) |
Rod: | Mycetinis (česnovke) |
Vrsta: | M. alliaceus |
Dvočlensko ime | |
Mycetinis alliaceus (Jacq.) Earle ex A.W. Wilson & Desjardin (2005) | |
Sinonimi | |
|
Klobuk je pri mladih primerkih zvonast, kasneje pa postane izbočen in po večini zvihan[1]. Klobuk odraslih gob ima premer od 2 do 4 cm in ima tanko kožico. Barva klobuka je okrasta, lahko pa tudi meseno rdečkasta ali celo peščena.
Lističi so belkasti, debeli in razmaknjeni. Na bet so rahlo pritrjeni.
Bet je žilav, gol in gladek, dolg pa je lahko do 15 cm in ima premer do 3 mm. Barva beta je svetlo rdeče rjava[2][3][4].
Pojavlja se od zgodnjega poletja do jeseni na odpadlem listju in trohnečem lesu, v večjih skupinah, najpogosteje v bukovih gozdovih.[1]
Trosni odtis je kremaste barve. Trosi so mandljaste oblike, gladki in merijo 7–11 x 6–8 μm.[5]
Je užitna, vendar zaradi močnega vonja po česnu uporabna predvsem kot začimba. Lahko je uporabna za osebe alergične na česen.[6]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.