Zgodovina Bosne in Hercegovine
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bosna in Hercegovina, včasih imenovana preprosto kot Bosna, je država v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku. Stalno poseljena je že od mlajše dobe. V zgodnjem zgodovinskem obdobju so njeno območje naseljevali Iliri in Kelti. Krščanstvo se je pojavilo v 1. stoletju, v 4. stoletju pa je območje postalo del Zahodnega rimskega cesarstva. Kmalu zatem so vdrla germanska plemena, nato pa Slovani v 6. stoletju. Leta 1136 je Béla II. Ogrski napadel Bosno in ustvaril naziv »Ban Bosne« kot častni naziv za svojega sina Ladislava II. V tem času je Bosna postala skoraj avtonomna in je bila na koncu leta 1377 razglašena za kraljestvo. Leta 1463 je sledilo Osmansko cesarstvo in je trajalo več kot 400 let. Izvedli so velike spremembe v političnem in upravnem sistemu, uvedli zemljiške reforme ter razredne in verske razlike. Leta 1831 se je začela vrsta uporov, ki so dosegli vrhunec z hercegivibskim uporom, razširjenim kmečkim uporom, leta 1875. Konflikt je na koncu prisilil Osmane, da so z berlinsko pogodbo leta 1878 prepustili upravljanje države Avstro-Ogrski. Kraljevina Jugoslavija je leta 1929 prinesla preoblikovanje upravnih regij v Kraljevino Jugoslavijo, ki se je namenoma izognila vsem zgodovinskim in etničnim linijam ter odstranila kakršno koli sled bosanske identitete. Kraljevino Jugoslavijo so v drugi svetovni vojni osvojile nacistične sile, Bosna pa je bila prepuščena Neodvisni državi Hrvaški (NDH), kar je povzročilo množično preganjanje in genocid. Leta 1992 se je začela triletna državljanska vojna, ki je povzročila okoli 100.000 smrtnih žrtev in 2 milijona prebežnikov.
Ta članek je grob prevod. Morda gre v celoti ali delu za strojni prevod ali za delo prevajalca, ki slabo pozna izvorni ali ciljni jezik. |